Vaša ocena: 
Ocena 4,1 od 7 glasov
Ocenite to novico!
| Zakon o urejanju trga dela bo med drugim: | ||
| - starejšim omogočil podaljšanje prejemanja nadomestila, - zmanjšal administrativne obremenitve za podjetja, - povečal nazdor nad institucijami na tem trgu, - povečal varnost v primeru izgube zaposlitve, še posebej za mlajše zaposlene, - omogočil hitrejšo pot do prve in ponovne zaposlitve. minister za delo Ivan Svetlik |
||
| Ljudje bodo morali biti bolj odgovorni za lastno zaposlitev. | ||
| Miran Györek (SNS) v razpravi o zakonu o urejanju trga dela | ||
| Ni težko, da se delodajalci in delojemalci strinjajo in uskladijo z zakonom, katerega račun plačuje država. | ||
| Majda Potrata (SD) v razpravi o zakonu o urejanju trga dela | ||
| Zakon je dober. Toda, ali bomo zmožni ob paketu delovne zakonodaje sposobni to tudi logistično izvesti na centrih za socialno delo in zavodu za zaposlovanje? | ||
| Jakob Presečnik (SLS) v razpravi o zakonu o urejanju trga dela | ||
| Redko, da se toliko lepih besed sliši o predlogu zakona, tako z leve kot z desne. Če bi to počeli vsak mesec, bi bili najuspešnejša država v evropski skupnosti. Kar milo se mi stori. | ||
| Marjan Križman (SD) v razpravi o zakonu o urejanju trga dela | ||
Po uvodnih predstavitvah sprememb zakona o delovnih razmerjih se je večina poslancev odpovedala razpravi. Strinjajo se namreč, da bi moral zakon urejati tudi problematiko slamnatih podjetij.
Minister za delo Ivan Svetlik je v uvodu v parlamentarno razpravo o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih spomnil, da želijo s spremembami zakona skrajšati odpovedne roke in zmanjšati odpravnine.
Bo zakon pozneje sprejet po hitrem postopku?
Opozoril pa je, da se je med pripravo zakonskega predloga problematika prezaposlovanja delavcev na slamnata podjetja zaostrila, zato predlagatelj soglaša s stališčem koalicije, naj se predlog zavrne in se ga dopolni z rešitvami, ki bi bile ugodnejše za delavca, zakon pa se nato sprejme po nujnem postopku.
Preberite tudi: |
Poslanci o predlaganih spremembah zakona niso enotni, a soglašajo, da bi bilo treba pred sprejetjem sprememb ustanoviti sklad za odpravnine. O tem, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, bo DZ odločal v četrtek.
LDS: Smiselno je, da se spremembe zavrne
"Smiselno je, da se spremembe zavrne," meni poslanec LDS-a Ljubo Germič, saj bi morali v zakonu o delovnih razmerjih spremeniti tudi 73. člen, ki govori o spremembi delodajalca. "Varnost ne pomeni zgolj ohranitve delovnega mesta," opominja in pravi, da v stranki za večjo varnost delavcev podpirajo ustanovitev sklada za odpravnine.
SDS: Treba je nadaljevati socialni dialog
Tudi v poslanski skupini SDS-a se po besedah Štefana Tislja strinjajo z ustanovitvijo sklada za odpravnine. Prepričani pa so, da je treba pri spremembah zakona nadaljevati socialni dialog, saj se s trenutnimi spremembami zmanjšujejo pravice delavcev. Prav tako je opozoril na problematiko odpuščanja prek slamnatih podjetij in opomnil, da je "treba to urejati v tem zakonu in v zakonu o gospodarskih družbah".
SD: Predlagatelj naj skuša narediti korak naprej
Poslanec SD-ja Bojan Kontič pravi, da so spremembe zakona sicer primerna podlaga za prihodnjo obravnavo, a bi morale posegati tudi v 73. člen "in odpraviti nepravilnosti, ki smo jim priča". Opozoril je, da bo treba za urejanje področja odpuščanja prek slamnatih podjetij kaj storiti tudi v zakonu o gospodarskih družbah. "Predlagatelj naj skuša narediti korak naprej," svetuje.
SLS: Predlog zakona sicer ni sporen
"V poslanski skupini SLS-a se strinjamo, da se predlog zakona dopolni, tako da bo preprečeval izigravanje delavcev," pravi poslanec Jakob Presečnik. "S hitenjem in prehitevanjem se povzroča samo nepripravljenost socialnih partnerjev za pogovor," je prepričan. Pojasnjuje, da predlog zakona za SLS sicer ni sporen, saj upošteva odločbo ustavnega sodišča.
Zares: Koliko za preprečevanje takšnih razmer naredijo sindikati?
V Zaresu so prepričani, da bi morali spremembe podpreti, a Vito Rožej dodaja: "V luči zlorab nas preseneča, da je šlo ministrstvo v spremembe zakona brez ozira na problem odpuščanja prek slamnatih podjetij." Sprašuje pa se še, koliko za preprečevanje takih razmer naredijo sindikati, "saj zgolj opozarjanje na obstoječe anomalije ne sledi njihovemu poslanstvu". Rožej je pojasnil, da so tudi v Zaresu predlagali, da se za zaščito delavcev spremeni 73. člen zakona.
DeSUS: Spremembe gredo le v korist delodajalcev
Poslanec DeSUS-a Franc Jurša je pojasnil, da stranka nasprotuje znižanju odpravnin in skrajšanju odpovednih rokov, saj to pomeni "drastičen poseg v pravice starejših delavcev", ki so ranljiva skupina, ker so težje zaposljivi. "Spremembe gredo le v korist delodajalcev," je prepričan. "Dokler se ne bo zgodil premik k spoštovanju obstoječe zakonodaje, ne smemo posegati na področje prožnosti delovnih mest," so prepričani v DeSUS-u.
SNS: Uprimo se pritiskom neokapitalistov
Miran Györek je v imenu SNS-a dejal, da vsi trije zakoni, ki jih obravnava DZ, zaradi kompleksnosti zahtevajo daljše usklajevanje in da novela ni v zadostni meri usklajena s socialnimi partnerji. "Če hoče Slovenija vstopiti v gospodarstvo in družbo znanja brez socialnih izgub, mora predvsem ohranjati visoko stopnjo socialnega zaupanja," je prepričan. "Upreti se moramo pritiskom neokapitalistov in nadaljevati dialog s socialnimi partnerji," poziva.
V razpravi še o predlogu zakona o urejanju trga dela
Poslanci so v nadaljevanju seje razpravljali o zakonu o urejanju trga dela, katerega cilj je po besedah ministra za delo Svetlika nadaljnje uveljavljanje koncepta prožne varnosti na trgu dela. "Ta cilj bo dosežen s sistemskimi zakoni in povečano vlogo aktivne politike zaposlovanja," je napovedal.
Parlamentarci so enoglasno opozarjali na dotrajanost zdaj veljavnega zakona iz leta 1991, iz katerega izhaja nujnost po novi zakonodaji, trenutni predlog pa je - razen nekaj podrobnosti, ki se jih lahko odpravi z amandmaji v prihodnjih obravnavah - dober.
V prvi obravnavi bodo poslanci zakon o trgu dela podprli
Poslanka SD-ja Andreja Meglič Černak je v imenu svoje poslanske skupine poudarila, da bodo zakon v prvi obravnavi podprli. Zatrdila je, da si želijo prožnejše zaposlovanje in ne le prožnejše odpuščanje.
Marijan Pojbič (SDS) opozarja, da zakon ni v celoti usklajen z ekonomsko-socialnim svetom, zagotavlja pa: "V SDS-u predlogu ne bomo nasporotovali, a pričakujemo, da se bo zakon z amandmaji izboljšal."
Zares predlaga univerzalni temeljni dohodek
Franco Juri je v imenu Zaresa pojasnil, da stranka predlaga univerzalni temeljni dohodek, ki bi preprečil povečano tveganost revščine. Opozoril je še, da se bo po izhodu iz krize trg dela zelo spremenil.
V SLS-u menijo, da se je mogoče strinajti z načeli in cilji zakona, sprašujejo pa se, ali bo DZ logistično sposoben izvesti obravnave vseh zakonov na tem področju, je opozoril Jakob Presečnik.
Tudi pri zakonu o urejanju trga dela o zakonu o malem delu
"V DeSUS-u se strinjamo, da so zelo različne situacije, zakaj je neka oseba brezposelna, in je vse nemogoče obravnati v skupnem imenovalcu," pravi Franc Jurša, ki dodaja, da je zato to smiselno oblikovati za vsako ciljno skupino.
SNS-ov poslanec Miran Györek je izpostavil lizbonski proces, ki nas zavezuje k iskanju ravnotežja med gospodarskim razvojem in socialno kohezijo, ter pozval vlado, naj temeljiteje obdela predlog, ker da je tokrat dala preveliko pozornost drugemu.
V LDS-su pa se sprašujejo o nejasnosti financiranja: "Večja težava je nejasnost, kaj je v tem zakonu javna služba in kaj so socialni programi?" Poslanec Ljubo Germič je znova poudaril, da je pomembna ločitev študenskega dela s posameznim zakonom.
Mislim, da so gospodarstveniki in politiki pri nas zalizani. Če si eno, si drugo. Vizija seže do polnjenja lastnega žepa, čim hitreje in čim več. Kreirati skupno podjetniško-politično prihodnost, kjer bo odpuščanje delavca, ki mu podjetniki navržete minimalko in ga, ker ne znate pridobiti poslov, odpustite, še lažje, je pa smešno. Ker ste si to že skreirali.
Pač dejstvo je da se sposobni ljudje odseljujejo. S težkim srcem gledam ko nekateri moji prijatelji odhajajo v tujino, sicer je v teh časih lažje ohranjati stike samo lepše bi bilo, da skupaj kreiramo prihodnost tu. Če pa se bo ta trend v Sloveniji nadaljeval, bo kljub temu vredno premisliti ali se je res sploh še vredno truditi tu v Sloveniji, ko pa obstaja precej več možnosti in priložnosti v tujini.
Saj nisem resno mislil....sem samo hotel povedat, da so nesposobni...s tolkimi ljudmi zaposlenim jim v dveh letih ne rata pripravit nit par korenitih sprememeb za popravit stanje gospodarstva v državi...
Samo dve možnosti so ali načrrtno uničujejo državo ali so res tako nesposobni...
Glede enega komentarja, da bi morali samo prevzeti skandinavsko zakonodajo, to žal ne bo šlo. Njihova zakonodaja je po mojih pojmih res ena boljših, samo vedno znova se pozablja na precejšne razlike v mentaliteti skandinavcev in naši mentaliteti. Ne bi šlo skozi, vsaj na neko srednjeročno obdobje vsekakor ne.
Kdo od pristojnih oz. predlagateljev zakona bo odgovarjal za ne delo???
:)