DZ razpravlja o stanju v Sloveniji, kot ga kažejo mednarodne lestvice. Pri tem v koaliciji in ZL-ju pravijo, da so različne mednarodne lestvice in indeksi le statistika, ki ne more prikazati celovitega stanja v državi. Nasprotno so v večjem delu opozicije prepričani, da neko splošno sliko iz njih lahko dobimo, zato pozivajo k reformam.

SMC: Lestvice ne odražajo stanja
V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Ksenija Korenjak Kramar (SMC) predlagateljem seje očitala, da želijo s sklicem stanje v Sloveniji prikazati kot porazno. A stanje po njenem ni takšno. Različne lestvice in indeksi so po oceni poslanke tudi sicer lahko le okvirni kazalniki stanja na posameznem področju, ne morejo pa prikazati dejanskega stanja.

SDS: Navajamo več lestvic, ne le ene
Andrej Šircelj (SDS) je opozoril, da slabo stanje na posameznih področjih v državi dokazujejo z navajanjem podatkov z več lestvic in ne zgolj ene. Vse skupaj po njegovih besedah ni bilo narejeno z namenom, da bi se položaj Slovenije poslabšal, ampak nasprotno. "Verjamem, da marsikomu uvrstitve na teh lestvicah niso všeč. Vendar treba se je pogledati v ogledalo," je dejal. Po njegovem je namreč dejstvo, da Slovenija na določenih področjih v zadnjih letih nazaduje.

DeSUS: Metode so različne
V DeSUS-u so po besedah Marjane Kotnik Poropat prepričani, da so teme, o katerih danes govorijo, zelo pomembne, a hkrati menijo, da stanje ni tako slabo, kot se skuša prikazati. "Mednarodne primerjave temeljijo na različnih metodah zbiranja in analiziranja podatkov, zato ne moremo kar posplošeno govoriti, da je stanje zaskrbljujoče in da predstavljajo uvrstitve Slovenije sramoto in blamažo," je dejala.

SD: Kriva je vlada Janeza Janše
SD po besedah Bojane Muršič moti, da nekateri slovensko sodstvo nenehno prikazujejo v slabi luči. Po njeni oceni tudi to pripomore k padanju Slovenije na različnih mednarodnih indeksih. K padcu je po njeni oceni prispevalo tudi neučinkovito soočenje druge vlade Janeza Janše z gospodarsko krizo, saj ji "ni uspelo prihraniti nič za hude čase".

ZL: To so neoliberalne lestvice
Med razpravo je slišati nekatere pomisleke o smiselnosti današnje seje in o verodostojnosti posameznik lestvic. Luka Mesec je v imenu ZL-ja tako ocenil, da bi bilo bolje, da bi DZ vse napore usmeril v pripravo proračunov za leti 2016 in 2017, namesto da bo danes sedem ur razpravljal o uvrstitvi Slovenije "na nekih neoliberalnih lestvicah". Vprašal se je, v čigavem interesu so priporočila državam, ki jih vsebujejo nekatere lestvice. "Odgovor je jasen - v interesu kapitala," je dodal.

NSi: Pomagajo nam k samorazumevanju
"Kaj je tako motečega, če nam nekdo priporoča debirokratizacijo, nadaljevanje razdolževanja podjetij in umik politike iz gospodarstva," se je vprašal Matej Tonin (NSi). Dodal je, da nas zaradi uvrstitev na teh lestvicah nihče ne kaznuje, "nam pa te uvrstitve lahko pomagajo pri razumevanju, kje smo dobri, kje slabi in kje se velja še izboljšati".

Dobovšek: Nismo se lotili korupcije
Bolj kot lestvice in indeksi, ki so tudi potrebni, se Bojanu Dobovšku, ki je predstavil mnenje poslanske skupine nepovezanih poslancev, zdi potrebno soočenje z dejanskimi problemi. Ocenil je, da bi se morala država usmeriti predvsem v spodbuditev domačega gospodarstva in domače porabe, saj bo le to "dvignilo življenjski standard in posledično pravice ljudi". Država se mora soočiti tudi s problematiko zaposlovanja mladih in sistemske korupcije. "Mi smo prvič priznali, da takšno korupcijo imamo, vendar se nismo lotili njenega reševanja," je opozoril.

Sejo zahteval del opozicije
Izredno sejo so zahtevali Dobovšek in poslanci SDS-a ter NSi-ja zaradi stanja človekovih pravic. Motijo jih čedalje slabše uvrstitve Slovenije na nekaterih lestvicah, ki merijo spoštovanje človekovih pravic, učinkovitost pravne države in ekonomski sistem.

"Na vseh teh lestvicah je uvrstitev Slovenije popolna sramota in blamaža. To kaže na to, da je Slovenija družbeno-politično nesvobodna in zelo regulirana država in da tranzicija (prehod iz socializma v socialno-tržni sistem) ni uspela," so v obrazložitvi zapisali predlagatelji seje.

Podpisniki zahteve za izredno sejo so predlagali, naj DZ vladi priporoči, da se namesto poudarjanja gospodarske rasti, ki naj ne bi bila posledica njenega dela, začne ukvarjati s pripravo resnih strukturnih reform, predvsem na področju pravosodja, zdravstva, javne uprave, pokojninskega sistema in delovnopravnih razmerij.

Prav tako predlagajo, naj DZ vladi priporoči, da se skupaj s sodno vejo oblasti loti ukrepov, ki bodo omogočili večjo preglednost sodstva, povečanje njegove učinkovitosti, skrajšanje postopkov, neodvisno in nepristransko odločanje v sodnih postopkih ter povrnitev zaupanja v sodstvo.