Erjavec je izrazil upanje, da bo BiH pospešil svojo evroatlantsko pot, saj si Slovenija želi, da se celotna regija čim prej vključi v evroatlantske integracije. Foto: BoBo
Erjavec je izrazil upanje, da bo BiH pospešil svojo evroatlantsko pot, saj si Slovenija želi, da se celotna regija čim prej vključi v evroatlantske integracije. Foto: BoBo

Prejšnji teden objavljeno poročilo Evropske komisije o napredku je bilo do BiH-a sicer precej kritično - v Bruslju so ocenili, da rezultati ostajajo pod pričakovanji in bodo potrebni še veliki napori, preden bo država lahko vložila prošnjo za članstvo v EU-ju.

Erjavec pa je na novinarski konferenci izrazil upanje, da bo Bosna in Hercegovina pospešila svojo evroatlantsko pot, saj si Slovenija, kot je dejal, želi, da se celotna regija čim prej vključi v evroatlantske integracije.

Napovedal je, da bo Ljubljana podprla vložitev prošnje Sarajeva za članstvo v EU-ju, če bo BiH implementiral sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Sejdić-Finci.

Želijo si podpore in vodenja
Gre za tožbo, ki sta jo v Strasbourgu leta 2006 vložila Rom Dervo Sejdić in Jud Jakob Finci, državljana BiH-a, ki se ne moreta potegovati za člana predsedstva ali spodnjega doma parlamenta BiH-a, saj se ta mesta v skladu z ustavo delijo le med pripadnike treh konstitutivnih narodov BiH-a - Hrvate, Srbe in Bošnjake.

Evropsko sodišče je že leta 2009 razsodilo, da mora BiH zagotoviti enakopravnost vseh državljanov glede pravice do kandidature na volitvah, kar pa zahteva spremembo ustave.

Lagumdžija odgovarja, da si v Sarajevu želijo dejavnejše podpore in vodenja od Evropske komisije in članic EU-ja, tudi glede implementacije omenjene sodbe, čeprav se zavedajo, da morajo sami opraviti svoje naloge.

Za milijardo evrov blagovne menjave med Slovenijo in BiH-om
Ministra sta danes govorila tudi o krepitvi gospodarskega sodelovanja in se zavzela za to, da bi se na začetku prihodnjega leta sešla mešana vladna komisija za gospodarsko sodelovanje.

Lagumdžija je dejal, da je Slovenija ena najpomembnejših gospodarskih partneric BiH-a, v podjetjih z večinskim slovenskim kapitalom pa je zaposlenih več kot 15.000 ljudi. Blagovna menjava med državama znaša okoli milijardo evrov, ministra pa sta posebej poudarila, da obstaja velik potencial tudi za skupen nastop na tretjih trgih.

Materni jezik kot izbirni predmet
Gost iz BiH-a je spomnil še na okoli 150.000 državljanov BiH-a, ki živijo v Sloveniji, in Slovenijo pozval, naj se pri urejanju njihovih statusnih vprašanj obnaša v skladu z evropskimi standardi.

Želi si, da bi lahko državljani Bosne in Hercegovine v Sloveniji razvijali svojo identiteto, zavzel pa se je tudi za to, da bi imeli njihovi otroci možnost, da se v slovenskih šolah v okviru izbirnih predmetov učijo svojega maternega jezika.

Tudi pri Pahorju, Bratuškovi in Vebru
Lagumdžijo je danes sprejel tudi predsednik Borut Pahor. Kot so sporočili iz njegovega urada, sta med drugim govorila o položaju Bošnjakov, ki živijo v Sloveniji, pri čemer je Pahor zagotovil, da bo v okviru svojih pristojnosti pomagal pri uresničevanju zavez iz deklaracije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja.

Gosta iz BiH-a je sprejela tudi predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je poudarila, da je BiH eden izmed zanimivejših trgov za slovenska podjetja, sodelovanje pa bi lahko okrepili tudi z nastopi na tretjih trgih, so sporočili iz njenega kabineta. Bratuškova je še poudarila, da je Slovenija zagovornica evroatlantske perspektive BiH-a in si želi, da bi država glede vključitve v EU in Nato združila moči vseh političnih sil v državi in izpeljala potrebne reforme.

Lagumdžija se je nato srečal še s predsednikom državnega zbora Jankom Vebrom - tudi predsednik DZ-ja je soglašal s prizadevanji za krepitev gospodarskega sodelovanja na bilateralni ravni ter širitvijo teh prizadevanj s skupnimi nastopi na tretjih trgih.