Da smo zlasti pri plačilu obveznosti do Združenih narodov v resnem zaostanku, je nedavno opozoril tudi premier Janez Janša. Če računov za mirovne operacije ZN-a Slovenija ne bo kmalu poravnala, bi lahko v Generalni skupščini ostala brez glasovalnih pravic, je za Dnevnik naše televizije poročal Dejan Ladika.

Slovenija je članica Mednarodnega urada za vino in trte, Evropske in mediteranske organizacije za varstvo rastlin, za članstvo v petnajstih organizacijah v kmetijstvu smo lani odšteli skoraj 482 tisoč evrov, za okoljevarstvene organizacije še več, 632 tisoč evrov. Slovenija je, denimo, tudi članica Mednarodne komisije za kitolov, kjer je članstvo lani stalo več kot 16 tisoč evrov.

'Slovenija zgledna plačnica'
Še nekaj lanskih izdatkov: Mednarodnemu kazenskemu sodišču smo nakazali 155 tisoč evrov, Mednarodni organizaciji dela skoraj 300 tisoč evrov, sodelovanje z Interpolom nas je stalo slabih 50 tisoč evrov. Po podatkih ministrstev je Slovenija zgledna plačnica in je lani mednarodne obveznosti skorajda v celoti poravnala - tudi ministrstvo za obrambo je pokrilo vse evro-atlantske račune za pet milijonov 650 tisoč evrov.

Letošnjo članarino za ZN že poplačali
Že zelo vroč pa je dolg za mirovne operacije Združenih narodov: za leti 2010 in 2011 znaša skoraj 16 milijonov dolarjev, do junija pa se bo dvignil še za 6 milijonov dolarjev. Vlada bo skušala ta denar zagotoviti z rebalansom proračuna, sicer Sloveniji v Generalni skupščini OZN-a grozi odvzem pravice do glasovanja. To se namreč zgodi, kadar je država dolžna več, kot znašajo vse njene finančne obveznosti za dve leti skupaj. Za zdaj smo varni, saj smo svoj delež za obnovo sekretariata in delo mednarodnih sodišč za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando plačali, prav tako smo že poravnali letošnjo članarino, ki je - zanimivo - znašala manj kot članarina za OECD.

Letos bomo morali med drugim najti tudi 2.800 evrov za Mladinski orkester Evropske unije. Država in njeno mednarodno sodelovanje pač staneta.