Enotno evropsko nebo je vodilna evropska pobuda, v okviru katere se bo reformirala struktura kontrole evropskega zračnega prometa. Celovito izvajanje enotnega evropskega neba bo po ocenah komisije omogočilo desetkratno izboljšanje varnosti, potrojeno zmogljivost zračnega prostora, zmanjšanje stroškov upravljanja zračnega prometa za 50 odstotkov in zmanjšanje vpliva na okolje vsakega poleta za deset odstotkov. Foto: EPA
Enotno evropsko nebo je vodilna evropska pobuda, v okviru katere se bo reformirala struktura kontrole evropskega zračnega prometa. Celovito izvajanje enotnega evropskega neba bo po ocenah komisije omogočilo desetkratno izboljšanje varnosti, potrojeno zmogljivost zračnega prostora, zmanjšanje stroškov upravljanja zračnega prometa za 50 odstotkov in zmanjšanje vpliva na okolje vsakega poleta za deset odstotkov. Foto: EPA
T. i. direktiva o evrovinjeti razširja področje uporabe evropske direktive o cestnih pristojbinah s cest, ki so del omrežja TEN-T, na vse avtoceste po Evropi. Poleg tega državam članicam daje možnost, da težkim tovornjakom, ki poleg infrastrukturnih stroškov (gradnja, vzdrževanje in obratovanje cestne infrastrukture) povzročajo tudi "zunanje stroške", kot sta onesnaženje in hrup, to zaračuna. Foto: BoBo
Komisija pa je Sloveniji poslala še uradno zahtevo za zagotovitev popolne skladnosti z uredbo o nadzoru ribištva EU-ja, predvsem z obveznostmi zagotavljanja neposredne elektronske izmenjave informacij o ribištvu z drugimi državami članicami. Te zahteve so za vse države članice obvezne od 1. januarja 2010. Foto: EPA

Poleg Slovenije je uradni opomin na področju t. i. enotnega evropskega neba doletel Avstrijo, Bolgarijo, Hrvaško, Ciper, Češko, Grčijo, Madžarsko, Irsko, Italijo, Litvo, Malto, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško, Španijo in Združeno kraljestvo - vse so članice šestih različnih funkcionalnih blokov zračnega prostora (Functional Airspace Blocks - FAB).

Ti so ključni za učinkovitejše in cenejše letalstvo v Evropi, ki manj onesnažuje okolje, komisija pa je države pozvala, naj izboljšajo skupni zračni prostor tako, da bo temeljil na tokovih letalskega prometa, ne na državnih mejah.

Za enotno evropsko nebo
"Skrajni čas je, da presežemo državne meje v evropskem zračnem prostoru. Funkcionalni bloki zračnega prostora so nujen, bistven del enotnega evropskega neba," je poudaril podpredsednik Evropske komisije Siim Kallas, sicer pristojen za promet. Ti skupni zračni prostori namreč po njegovih pojasnilih za zdaj obstajajo le na papirju, saj so formalno določeni, vendar se še ne uporabljajo. "Države članice pozivam, naj okrepijo svoja prizadevanja, da bi se enotno evropsko nebo začelo hitreje izvajati," je še pristavil.

Enotno evropsko nebo je vodilna evropska pobuda, v okviru katere se bo reformirala struktura kontrole evropskega zračnega prometa. Celovito izvajanje enotnega evropskega neba bo po ocenah komisije omogočilo desetkratno izboljšanje varnosti, potrojeno zmogljivost zračnega prostora, zmanjšanje stroškov upravljanja zračnega prometa za 50 odstotkov in zmanjšanje vpliva na okolje vsakega poleta za deset odstotkov.

Tovornjakom se lahko zaračuna tudi zaradi onesnaženja in hrupa
Slovenija pa je na področju prometa dobila še eno opozorilo - komisija jo je namreč skupaj z Irsko, Portugalsko in Združenim kraljestvom pozvala, naj sprejme potrebne ukrepe za pravilno uporabo t. i. direktive o evrovinjeti.

Gre za direktivo, ki razširja področje uporabe evropske direktive o cestnih pristojbinah s cest, ki so del omrežja TEN-T, na vse avtoceste po Evropi. Poleg tega državam članicam daje možnost, da težkim tovornjakom, ki poleg infrastrukturnih stroškov (gradnja, vzdrževanje in obratovanje cestne infrastrukture) povzročajo tudi "zunanje stroške", kot sta onesnaženje in hrup, to zaračuna.

Zakonodaja bi sicer morala biti sprejeta do 13. oktobra 2013, komisija pa je nato novembra proti Sloveniji, Irski, Portugalski in Združenemu kraljestvu začela postopke za ugotavljanje kršitev v tej zadevi, na tokratno obrazloženo mnenje pa imajo članice dva meseca časa, da se odzovejo. Če se ne bodo ustrezno odzvale, se lahko komisija odloči, da zadevo predloži Sodišču EU-ja.

Opozorilo tudi zaradi ribištva
Komisija pa je Sloveniji poslala še uradno zahtevo za zagotovitev popolne skladnosti z uredbo o nadzoru ribištva EU-ja, predvsem z obveznostmi zagotavljanja neposredne elektronske izmenjave informacij o ribištvu z drugimi državami članicami. Te zahteve so za vse države članice obvezne od 1. januarja 2010.

Enak ukrep je doletel tudi Bolgarijo in Grčijo. Popolna in ustrezna uporaba predpisov EU-ja o ribištvu je prednostna naloga komisije, s katero želi zagotoviti trajnostno ribištvo.

Evropska komisija je Slovenijo skupaj s Španijo pozvala tudi k uveljavitvi pravila o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih.

Lahko sledi denarna kazen
V Bruslju menijo, da državi nista sprejeli zadostnih ukrepov, da bi ustrezno direktivo prenesli v svojo zakonodajo do roka, ki je bil do 27. oktobra lani. Postopek sprejemanja sicer poteka, vendar državi še vedno nista pripravili končne različice zakonodajnega besedila v povezavi z omenjeno pravico, opozarja Evropska komisija.

Ta se je maja letos obrnila na obe državi, da bi preverila napredek pri pripravi besedil, so še sporočili iz Bruslja.

V skladu z Lizbonsko pogodbo lahko Evropska komisija, kadar države članice ne prenesejo direktiv v roku, ki sta ga določila Svet Evropske unije in Evropski parlament, od Sodišča EU-ja zahteva, da pri odločanju o takšni zadevi državi članici naloži denarno kazen.