"Tisti, ki so najprej obljubili podporo, potem pa so jo umaknili in zdaj izražajo celo nasprotovanje, bodo morali prevzeti odgovornost za to ceno," pravi Janša. Foto: BoBo
Politični vrh parlamentarnih strank
Na sestanku so ugotovili, da so parlamentarne delovne skupine vendarle dosegle nekaj napredka pri uskladitvi zakona o Slovenskem državnem holdingu in zakona o agenciji oz. skladu za sanacijo bank. Po Janševih besedah bo znano v dveh tednih, ali bo zakona mogoče uskladiti. Foto: BoBo
Politični vrh parlamentarnih strank
Sestanek predsednice in predsednikov ter vodij poslanskih skupin parlamentarnih strank in poslancev narodnih skupnosti pri predsedniku vlade Janezu Janši. Foto: BoBo
Andrej Šircelj
Andrej Šircelj zatrjuje, da so se v koaliciji uskladili. Foto: BoBo

Mogoče pa je za nas bolje, da se mi usedemo na voz in govorimo, kako ga je treba riniti.

Matej Tonin, NSi
Angela Merkel
Tehnično mandatarstvo Janše naj bi bilo usklajeno tudi z Merklovo. Foto: EPA
Gregor Virant
Predsednik Državljanske liste Gregor Virant napoveduje, da zaradi neenotnosti politike o zapisu fiskalnega pravila v ustavo ne bo razprave o tem v DZ-ju. Foto: BoBo
Karl Erjavec
Zunanji minister Karel Erjavec ne podpira predčasnih volitev. Foto: BoBo
Koalicija bo delala še bolj zavzeto
Politični vrh se poskuša zediniti o ukrepih

Premier Janez Janša je po političnem vrhu vodij parlamentarnih strank, na katerem ni bilo dogovora o vpisu fiskalnega pravila v ustavo, povedal, da je še vedno prepričan, da bo Slovenija to storila. Po njegovem mnenju se je Slovenija zavezala, da bo zlato pravilo implementirala na ustavni ali podobni ravni. Vlada pa ne namerava predlagati zgolj navadnega izvedbenega zakona, ki po mnenju opozicije zadostuje. "Naši partnerji bi to vzeli kot slabo šalo," je dejal Janša. Hkrati pa še vedno dopušča možnost vezave zaupnice svoji vladi na vpis fiskalnega pravila v ustavo ali na druge nujne ukrepe.

Po njegovih besedah prihaja čas, ko se bo treba spoprijeti z razmerami in ko partnerji v socialnem dialogu ne bodo "ne Branimir Štrukelj, ne Dušan Semolič, ne predstavniki delodajalcev ne parlamentarne stranke", ampak bodo to predstavniki Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Evropske komisije. "In tisti 'socialni dialog' bo nekoliko drugačen," še dodaja premier.

Že pred sestankom predstavnikov poslanskih skupin je dejal, da bomo pač morali našim partnerjem v Bruselj, ki jim je Slovenija že v prejšnjem mandatu obljubila, da bo fiskalno pravilo vpisala v ustavo, sporočiti, da temu nasprotujeta tako opozicija kot predsednik države.

Neenotnost slovenske politike je slaba novica
Da je neenotnost slovenske politike glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo slaba novica, ki jo bo težko pojasniti mednarodni javnosti, pa meni finančni minister Janez Šušteršič, ki se mu bolj kot mnenje ustavnih pravnikov zdi pomembno, kaj mislijo tisti, ki Sloveniji narekujejo možnost nastopanja na trgu državnega dolga.

Šušteršič je opozoril, da je Slovenija v situaciji, ko je le še korak od tega, da se jo oceni kot državo, ki se ji ne posoja denarja. Vendar to nujno ne pomeni prošnje za pomoč, saj lahko država zniža odhodke in živi le od vsakokratno zbranih prihodkov.

"Vlada naj začne ukrepati"
"
Imamo sklep konference, po katerem je za vpis zlatega fiskalnega pravila dovolj zakon in ga ni treba dati v ustavo," je dejal predsednik druge največje opozicijske stranke SD Igor Lukšič. "Stabilna situacija je za Slovenijo pomembna, vendar to ni dovolj. Kar pričakujemo od zdajšnje vlade, je, da začne ukrepati. Mi smo bili pripravljeni na sodelovanje in smo sodelovali pri pripravi teh zakonov, vendar s tem nismo povsem zadovoljni," je še dodal Lukšič.

Je pa predlagal, da bi vendarle sprejeli zakon o fiskalnem pravilu, če pa bi se potem izkazalo, da to še ni dovolj in da s tem Slovenija še ne izpolnjuje svojih zavez, bi delali na ustavni večini. "Naš pogoj za to je, da pridobimo stališče ustavnih pravnikov in ustrezne instance v Evropski komisiji." "Imamo zakon, ki uživa 100-odstotno podporo in ni razloga, da ga ne bi sprejeli. Če to ni dovolj jasen signal tistim, ki bi eventuelno morali odločati o Sloveniji kot možni kreditojemalki, potem ne vem, kaj bi bilo," še pravi Lukšič. Sicer pa je pojasnil, da njihovega koncepta glede sanacije bank koalicija ni sprejela. Se pa bodo na to temo še sestali in videli, če se da še kaj uskladiti.

Janković: Sestanek je bil nepotreben
Vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer je po sestanku izrazil prepričanje, da kakšnega prav resnega namena tega sestanka ni bilo, usklajeno ni bilo nič. "V fazi pogajanj in usklajevanj nas niso prepričali, da je to fiskalno pravilo pomembno," je dejal in poudaril, da glede tega vprašanja vse ostaja na isti točki, kot je bilo na začetku.

Podobnega mnenja je bil tudi predsednik PS-ja Zoran Janković, ki je dejal, da je bil politični vrh sklican le zaradi novinarjev, saj gre za sestanek, za katerega po njegovih besedah ni pripravljeno nobeno gradivo.

"Gre za nepotreben sestanek in izgubo časa," je povedal Janković in to ponazoril s problematiko sanacije slabih terjatev bank. Tudi sam je za ureditev tega vprašanja, a so ob tem odprta še druga vprašanja - koliko je naložb, kdaj so bile dane, kakšna so zavarovanja, koliko je bilo slabitev, kdo bo kril večino stroškov za sanacijo bank in podobno. Janković je še dodal, da vlada sama sebi piše črno prihodnost in da glede njene prihodnosti nima pričakovanj.

Koalicija pravi, da je popolnoma usklajena
Pred političnim vrhom je potekal koalicijski sestanek, po besedah poslanca SDS-a Andreja Širclja in vodje poslanske skupine NSi-ja Mateja Tonina pa so bile glavne teme strateške stvari, pri čemer so premlevali fiskalno pravilo, banke, holding, davke ... "Epilog pogovora pa je, da je koalicija pri bistvenih stvareh usklajena," je povedal Šircelj.

Tonin pa je dodal, da obstaja možnost, da bi fiskalno pravilo vpisali zgolj v zakon, če na koalicijskem vrhu ne bo doseženo soglasje o vpisu fiskalnega pravila v ustavo.

Nihče ne bo drastično prizadet, zatrjuje Virant
Po besedah predsednika Državljanske liste Gregorja Viranta namerava vlada pri pripravi proračuna delovati skladno s fiskalnim pravilom oziroma kot da bi to bilo zapisano v ustavo. Tokrat pa je bil govor le o "splošnih principih priprave proračuna" v smeri zmanjševanja primanjkljaja, tako da bi se ta zmanjšal na 2,5 odstotka BDP-ja.

Posegi za uravnoteženje proračuna so po Virantovih besedah takšni, da ne bodo nikogar drastično prizadeli, čeprav naj bi se v koaliciji strinjali, da je javni sektor treba racionalizirati, tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih. Kolikšna bo ta racionalizacija in ali bo potekala le na mehki način ali pa tudi z iskanjem poslovnih presežkov, pa so podrobnosti, ki jih bo treba še doreči.

Premier in predsednik SDS-a Janez Janša, predsednik SLS-a Radovan Žerjav in predsednik DeSUS-a po sestanku koalicije niso dajali izjav. Predsednik SLS-a in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Žerjav pa je že pred koalicijskim sestankom povedal, da bi morali predsedniki vseh parlamentarnih strank narediti kakšen korak nazaj.
"Kajti če bo vsak vztrajal pri svoji politični taktiki in bo gledal težave skozi svoja politična očala, potem ne bomo rešili ničesar," je dejal Žerjav ter dodal, da potrebne povezovalnosti ne bo, dokler bo vsak iskal napake drugega.

Po Janši Janša
V medijih se že pojavljajo prva ugibanja o padcu vlade, o morebitnih predčasnih volitvah oziroma o vzpostavitvi t. i. tehnične vlade. Po pisanju več medijev naj bi se premier Janša že pripravljal na padec vlade in na vzpostavitev tehnične vlade.
Po poročanju časopisa Finance naj bi Janša naredil vse, da bi tehnično vlado vodil prav on. Ta bi namreč imela večjo moč, kot jo ima zdajšnja. Špekulacije o razvoju dogodkov v jeseni - v smeri tehnične vlade - naj bi bile celo usklajene z nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednikom Evropske komisije Manuelom Barrosom, namigujejo v Financah.

Po pisanju Dnevnika pa naj bi bili za razplet položaja ključni stranki "male koalicije", v kateri sta DeSUS in Državljanska lista. Predčasne volitve tema strankama namreč ne ustrezajo, saj bi po javnomnenjskih raziskavah na morebitnih volitvah izpadli iz parlamenta.
Da Janša razmišlja o tem, da bi vladanje prepustil komu drugemu, naj bi sicer kazale tudi izjave, da glasovanje o zaupnici ni izključeno, in izjave, uperjene tako proti opoziciji kot ravnanju nekaterih koalicijskih partneric, še ugiba Dnevnik, medtem ko spletni portal Požareport.si kot mogočega tehničnega premierja omenja predsednika Svetovnega slovenskega kongresa Borisa Pleskoviča. Tega naj bi predlagal Zbor za republiko, kar pa je zbor že zanikal.
Tonin: Odprte so vse možnosti
Na namige o padcu zdajšnje vlade in vzpostavljanju nove tehnične vlade so se odzvali tudi predstavniki koalicije. Precej dvoumen je bil predsednik poslanske skupine NSi-ja Tonin, ki pravi, da so odprte vse možnosti. Sam ima občutek, da nekateri slovenski voz porivajo naprej, drugi pa na njem sedijo in govorijo, kaj in kako je treba delati.
"Mogoče pa je za nas bolje, da se mi usedemo na voz in govorimo, kako ga je treba riniti," je menil Tonin. Pozneje je še pojasnil, da na današnjem koalicijskem sestanku ni bilo govora niti o rekonstrukciji vlade niti o nezaupnicah: "Smo pa govorili o tem, da bo morala vlada delati še z večjimi obrati, kar pomeni, da bodo morali biti rezultati bolj konkretni."

S predčasnimi volitvami se ne strinja predsednik DeSUS-a in zunanji minister Erjavec. Vendar ne zato, ker njegovi stranki glede priljubljenosti v javnosti slabo kaže in se morda na novih volitvah ne bi več uvrstila v državni zbor.
"To bi namreč pomenilo, da bi dodatno izgubljali dragoceni čas," je povedal Erjavec in dodal, da bi bil, če bi vlada padla, potreben dogovor celotne politike o tem, kako naprej. Kar se tiče tehnične vlade, pa Erjavec meni, da bi jo morala voditi "tretja oseba".

Mogoče pa je za nas bolje, da se mi usedemo na voz in govorimo, kako ga je treba riniti.

Matej Tonin, NSi
Koalicija bo delala še bolj zavzeto
Politični vrh se poskuša zediniti o ukrepih