Slovenija

Poudarki

  • Štirje večji popravki v ustavi: španski kompromis, proporcionalni volilni sistem, prenos dela pristojnosti pod okrilje drugih mednarodnih skupnosti in uvedba pokrajin
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.6 od 16 glasov Ocenite to novico!
Ustava
Od svojega sprejetja do danes je bila ustava spremenjena sedemkrat, pri čemer so bile štiri spremembe nekoliko večje. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Slovenska ustava je stara 21 let

Na plebiscitu je 95 odstotkov Slovencev glasovalo za samostojnost
23. december 2012 ob 09:02
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Slovenija se je pred 21 leti tudi v pravnem smislu osamosvojila od takratne Jugoslavije s sprejemom in razglasitvijo ustave, ki je bila do zdaj spremenjena kar sedemkrat.

Osnutek najvišjega splošnega pravnega akta, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve, je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Podvinskem gradu pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil Peter Jambrek.

"Poleg njega smo bili še Tine Hribar, Franci Grad, Matevž Krivic, Ivo Perenič, Miro Cerar mlajši in Lojze Ude, ki pa pri delu ni sodeloval, saj je že prvi dan po prihodu zbolel," je dejal Tone Jerovšek, ki je bil prav tako del skupine.

Osnutek ustave je bil pozneje v državnem zboru nekoliko spremenjen, 23. decembra leta 1991 pa je novo ustavo sprejela in razglasila tudi takratna skupščina Republike Slovenije, s čimer se je Slovenija tudi v pravnem smislu osamosvojila od takratne Jugoslavije.

Ustava deležna štirih večjih popravkov
Od svojega sprejetja do danes je bila ustava spremenjena sedemkrat, pri čemer so bile štiri spremembe nekoliko večje. Prvi večji popravek je doživela leta 1997, ko smo vanjo vnesli t. i. španski kompromis, s katerim smo se obvezali, da bomo tujcem omogočili, da postanejo lastniki slovenskih nepremičnin, in si tako zagotovili podpis pristopne pogodbe z Evropsko unijo.

Leta 2000 je sledil popravek, povezan z volilnim sistemom. Čeprav so državljani na referendumu leta 1996 glasovali za večinski volilni sistem, je ustavno sodišče odločilo, da volitve v Sloveniji potekajo po proporcionalnem sistemu.

Pokrajin še vedno ni
Pogoj za vstop Slovenije v Evropsko unijo in Nato je leta 2003 zahteval tretji večji popravek, s katerim je bila omogočena pravna podlaga za prenos dela pristojnosti pod okrilje drugih mednarodnih skupnosti. Zadnji večji popravek se je zgodil leta 2006, z njim pa je državni zbor zagotovil osnovo za ustanovitev pokrajin, ki pa jih Slovenija vse do danes še ni dobila.

Obletnica plebiscita
Skupaj z dnevom ustavnosti 23. decembra praznujemo tudi obletnico plebiscita o samostojnosti Slovenije. Ta je potekal na podlagi zakona, ki ga je tri tedne pred tem, 6. decembra 1990, sprejela takratna Skupščina republike Slovenije. V njej je imela večino Demokratična opozicija Slovenije (DEMOS), na čelu z Jožetom Pučnikom.

Skladno z dogovorom, ki je bil določen v zakonu, bi plebiscit o odcepitvi Slovenije od Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) uspel, če bi se za osamosvojitev opredelila več kot polovica vseh volilnih upravičencev. Ta meja pa je bila na plebiscitu krepko presežena. Glasovanja se je namreč udeležilo 93,2 odstotka vseh volivcev, pri čemer jih je 95 odstotkov (ali 88,5 odstotka vseh volivcev) glasovalo za osamosvojitev.

K. Š.
Prijavi napako
Komentarji
Kazalo