Osmošolci so se z znanjem naravoslovja uvrstili med najboljše daljnoazijske države, prehiteli so jih zgolj Singapur, Japonska, Tajvan in Južna Koreja. Foto: BoBo
Osmošolci so se z znanjem naravoslovja uvrstili med najboljše daljnoazijske države, prehiteli so jih zgolj Singapur, Japonska, Tajvan in Južna Koreja. Foto: BoBo

Dobri rezultati so plod trdega dela učencev, učiteljev in sistemskega okolja, ki je izredno pomembno. Če sistemsko okolje ni ustrezno, visokih rezultatov ne moremo pričakovati.

Andreja Barle Lakota
Matematika
Čeprav šolarji dosegajo odlične rezultate, se v primerjavi z letom 2011 še manj radi učijo matematike in naravoslovja. Foto: Pixabay

Pedagoški inštitut je predstavil rezultate dveh vzporednih mednarodnih merjenj znanja matematike in naravoslovnih predmetov, TIMSS 2015, ter znanja preduniverzitetne matematike in fizike, TIMSS Advanced 2015. V osnovnih šolah so izmerili znanje med četrtošolci in osmošolci, znanje matematike so izmerili med prihodnjimi maturanti splošnih gimnazij, znanje fizike pa med dijaki, prijavljenimi na maturo iz fizike.

Kot je pojasnila nacionalna koordinatorka raziskave Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta, so rezultati pokazali, da so se osmošolci z znanjem naravoslovja uvrstili med najboljše daljnoazijske države. Dosegli so namreč peti najvišji rezultat, višje so se uvrstili le Singapur, Japonska, Tajvan in Južna Koreja. Dobro so se odrezali tudi pri matematiki, saj so dosegli 12. mesto. Njihov rezultat je enak dosežkom ZDA in norveškim devetošolcem.

Velik napredek so v zadnjih petih letih dosegli tudi četrtošolci, ki so v naravoslovju zasedli 11. mesto, v matematiki pa 25., kar jih uvršča na sredino lestvice.

Na dobre dosežke dijakov vplivali prenovljeni učni načrti
Z nadpovprečnimi rezultati se lahko pohvalijo gimnazijci, saj so tako pri matematiki kot fiziki dosegli najvišje dosežke med vsemi državami. Slovenski dijaki, prijavljeni na maturo iz fizike, so prehiteli Rusijo, Norveško, Portugalsko, Švedsko, ZDA, Libanonom, Italijo in Francijo. Prav tako so prvo mesto med omenjenimi državami dosegli dijaki, ki so se pripravljali na maturo iz matematike na višji ravni. Njihov rezultat je enak dosežku dijakov najintenzivnejšega programa matematike v Rusiji in višji od dosežkov vseh drugih dijakov v Libanonu, naprednega programa v Rusiji in dijakov intenzivnih programov v ZDA ter na Portugalskem.

Kot so pojasnili na Pedagoškem inštitutu, so na dobre dosežke dijakov, poleg visoke izobraženosti in izkušenosti učiteljev, ugodno vplivali tudi prenovljeni učni načrti, ki so največja sprememba v matematičnem in naravoslovnem izobraževanju. To se kaže tudi v izboljšanju dosežkov od leta 2011, ko je bila izvedena zadnja raziskava. Slovenija je ena redkih držav, ki se lahko pohvali s stalnim naraščanjem znanja v osnovnih šolah, v letu 2015 so manjši padec v znanju fizike zaznali le med dekleti.

Zaupanje v izobraževalni sistem nizko
Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Andreja Barle Lakota je ob tem opozorila tudi na temne plati, ki jih je razkrila raziskava: "Skrbi me, kje smo zagrešili napake, da imamo na eni strani tako visoke rezultate, na drugi strani pa tako veliko nezaupanje v šolski sistem." Raziskava je namreč pokazala, da je samozavest učencev in dijakov od leta 2011 padla, prav tako se jih v primerjavi z vrstniki iz drugih držav vse več nerado uči matematike in naravoslovja. Prav tako je skrb vzbujajoče, da so tako ravnatelji kot učitelji ocenili, da si slovenske šole manj kot druge šole prizadevajo za akademsko uspešnost učencev. Le 17 odstotkov staršev pa čuti, da si šola zelo prizadeva za akademsko uspešnost otroka. Dijaki in učenci pa ne čutijo pripadnosti šoli in manj cenijo znanje kot vrstniki v drugih državah.

Andreja Barle Lakota je dodala, da so takšne raziskave pomemben del merjenja in zagotavljanja kakovosti izobraževalnega sistema: "Takšne raziskave so pomembne, saj z njimi ugotavljamo učinkovitost sistema. Dobri rezultati so plod trdega dela učencev, učiteljev in sistemskega okolja, ki je izredno pomembno. Če sistemsko okolje ni ustrezno, visokih rezultatov ne moremo pričakovati."

Ob robu konference je Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, opozoril na varčevanje v izobraževanju: "Videli smo, da so rezultati več kot dobri, po drugi strani pa smo v zadnjih šestih letih doživeli padec vlaganj sredstev v izobraževanje. Ta padec je največji med vsemi evropskimi državami, le Španija je tako divje znižala sredstva za izobraževanje. Na rezultatih se bo to poznalo prepozno, čez deset let, ko bomo že v povsem drugem okolju, zato upam, da bo politika znala brati rezultate in bo obrnila ta trend, ki se je vzpostavil v času krize."

Raziskava zajela 4.800 osnovnošolcev v Sloveniji
V raziskavi TIMSS je v Sloveniji sodelovalo 4.800 četrtošolcev, 257 učiteljev razrednega pouka, 4.600 osmošolcev in 148 ravnateljev osnovnih šol. Vprašalnik za starše je izpolnilo 70 odstotkov staršev vključenih četrtošolcev. Učitelji matematike so izpolnili 471 vprašalnikov o pouku matematike v posameznih razredih, učitelji naravoslovnih predmetov pa 859 vprašalnikov o pouku fizike, biologije, kemije in geografije za vključene osmošolce.

70 splošnih gimnazij je pri nas sodelovalo v raziskavi TIMSS Advanced.

Dobri rezultati so plod trdega dela učencev, učiteljev in sistemskega okolja, ki je izredno pomembno. Če sistemsko okolje ni ustrezno, visokih rezultatov ne moremo pričakovati.

Andreja Barle Lakota