Protesti proti vladi po mnenju 60 odstotkov vprašanih niso bistveno vplivali na razvoj demokracije. Foto: BoBo
Protesti proti vladi po mnenju 60 odstotkov vprašanih niso bistveno vplivali na razvoj demokracije. Foto: BoBo
SD in SDS
SDS še vedno vodi glede podpore, sledi SD. Foto: BoBo

Kot so ugotovili, je 33,9 odstotka vprašanih popolnoma nezadovoljnih z delovanjem demokracije v državi, zgolj nezadovoljnih pa je 30 odstotkov. Niti zadovoljnih niti nezadovoljnih je 28,3 odstotka anketiranih. Zadovoljnih z demokracijo v Sloveniji je 5,7 odstotka, popolnoma zadovoljnih pa 1,7 odstotka. 0,4 odstotka ljudi na vprašanje, kako so zadovoljni z delovanjem demokracije, ni znalo odgovoriti.

Več kot polovica anketirancev, 54,2 odstotka, meni, da imamo v Sloveniji demokracijo z večjimi težavami, sledijo tisti, ki menijo, da demokracija v Sloveniji sploh ne obstaja. Teh je 22 odstotkov. Da imamo demokracijo z manjšimi težavami, meni dobrih 19 odstotkov vprašanih, le 3 odstotki pa so mnenja, da imamo v Sloveniji popolnoma delujočo demokracijo.

Telefonsko anketo je FUDŠ opravljal med 10. in 13. marcem na vzorcu 912 polnoletnih prebivalcev Slovenije.


Četrtinska podpora vladi, med strankami vodi SDS

Zdajšnjo vlado podpira 25,2 odstotka anketirancev, 68,3 odstotka pa jih vlade ne podpira. Med strankami uživa, sodeč po anketi, največ podpore SDS, in sicer dobrih 11 odstotkov. Sledijo SD s 7,7 odstotka, PS s 4,9 odstotka in DeSUS s 3,4 odstotka.

Manj kot odstotek glasov bi prejeli DL (0,8), SNS (0,6) in LDS (0,4). Če upoštevamo samo anketirance, ki so izbrali točno določeno stranko, bi SDS volilo 30,9 odstotka anketirancev, SD 21,3 odstotka, PS 13,5 in DESUS 9,5 odstotka.

Če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve, največ vprašanih, kar 34,5 odstotka, ne bi volilo nobene stranke, 19,9 odstotka jih ne ve, koga bi volili, 6 odstotkov pa jih ne bi šlo na volitve.

Demonstracij se je udeležilo skoraj 17 odstotkov ljudi
Na vprašanje, ali so se kadar koli udeležili demonstracij proti vladi, je slabih 83 odstotkov anketiranih odgovorilo, da ne, slabih 17 pa, da bi se. 0,5 odstotka anketirancev se tega ne spominja.

Demonstracij so se v najmanjši meri udeležili najmanj izobraženi, delež pa nato z višanjem izobrazbe narašča. Med najvišje izobraženimi se je demonstracij že udeležilo dobrih 25 odstotkov prebivalcev.

Slabih 60 odstotkov vprašanih meni, da protivladne demonstracije na razvoj demokracije v državah, kot je Slovenija, nimajo posebnega vpliva. Ljudi, ki menijo, da so demonstracije na razvoj demokracije vplivale pozitivno, in tistih, ki menijo nasprotno, je približno enako število. Prvih je namreč slabih 18 odstotkov, drugih pa dobrih 18 odstotkov.

60 odstotkov vprašanih še meni, da bi morali v državah EU-ja prepovedati delovanje političnim strankam, ki pozivajo k raznim oblikam nestrpnosti.

Glede Ukrajine vprašani na strani novih oblasti
Več kot polovica anketirancev, 55,2 odstotka, bolj podpira nove ukrajinske oblasti, ker varujejo suverenost in demokratičnost Ukrajine. Na vprašanje skoraj tretjina, 31,9 odstotka, anketirancev ni znala odgovoriti.

Za dostopnost podatkov o vseh slabih posojilih
78,3 odstotka anketirancev je mnenja, da morajo biti javno dostopni podatki o vseh slabih posojilih.

Štefanec ni prepričal
Izstop Borisa Štefanca iz stranke Pozitivna Slovenija dan pred imenovanjem za novega predsednika KPK-ja prebivalcev ni prepričal o njegovi politični neodvisnosti na novem položaju. Tako meni dobrih 75 odstotkov vprašanih.

Nepremičninski davek spremeniti ali ukiniti
Največ prebivalcev je mnenja, da bi morala vlada uvesti določene spremembe glede nepremičninskega davka, in sicer 46,3 odstotka. Sledijo tisti, ki predlagajo njegovo popolno ukinitev. Teh je 39,8 odstotka.