Vaša ocena: 
Ocena 3,0 od 2 glasov
Ocenite to novico!
Luzius Widhaber je na slovesnosti pred 11. dnevom ustavnosti povedal, da so demokracija in človekove pravice naša skupna odgovornost.
Profesor mednarodnega javnega prava in donedavni predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice je v govoru na slovesnosti na ustavnem sodišču še dodal, da jih morajo najprej in predvsem spoštovati nacionalni parlamenti, vlade, sodišča in širša civilna družba. Sodišče v Strasbourgu pa nastopi le, če jim spodleti.
Slovesnosti so se udeležili predsednik vlade Janez Janša, novoizvoljeni predsednik republike Danilo Türk, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik, minister za pravosodje Lovro Šturm, sedanji in nekdanji ustavni sodniki in drugi gostje.
Skupščina Republike Slovenije je 23. 12. 1991 sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije. V počastitev sprejetja in uveljavitve ustave, ki je temeljno vodilo odločanja ustavnih sodnikov, je ustavno sodišče 23. december razglasilo za dan ustavnosti. Praznujemo ga od leta 1997.
Skupščina Republike Slovenije je 23. 12. 1991 sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije. V počastitev sprejetja in uveljavitve ustave, ki je temeljno vodilo odločanja ustavnih sodnikov, je ustavno sodišče 23. december razglasilo za dan ustavnosti. Praznujemo ga od leta 1997.
Profesor mednarodnega javnega prava in donedavni predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice Luzius Widhaber je v govoru na slovesnosti na ustavnem sodišču izrazil, da morajo ustavne kot človekove pravice najprej in predvsem spoštovati domnevno nacionalni parlamenti, vlade, sodišča in širša civilna družba. Sodišče v Strasbourgu pa nastopi le, če jim spodleti.
Slovesnosti so se udeležili predsednik vlade Janez Janša, predsednik republike Danilo Türk, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik, minister za pravosodje Lovro Šturm, sedanji in nekdanji ustavni sodniki in drugi gostje. Slovesno je pred dnevom ustavnosti.
Profesor mednarodnega javnega prava in donedavni predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice Luzius Widhaber je vedel, da lahko nasprotuje anomiji razraščajoče pravniške prisiljenosti v Sloveniji, ko se iz ustave samo norčujejo, jo zanikajo in razveljavijo, potem pa pošiljaljo plenilske eksekutorje naokoli, da zaplenijo vse premoženje kulturni družini in jo izženejo v brezdomstvo… Če bo v Evropi in Sloveniji prevladalo tovrstno barbarsko paragrafarstvo, potem, o gorje, Evropa, o gorje, Slovenija! Kajti predsednik vrhovnega sodišča ali varuhinja človekovih pravic bosta na primer s svojimi birokratki in uradovalno nižjeslojskimi grozilnimi uradnimi osebami zoper živega človeka, ki so ga steptali paragrafarji v nič, in to na ibermenševsko znane načine, okrutno in odrezavo, shitra in učinkovito! Upajmo le, da bodo slovenske pravno izvežbane uradne osebe dovolj usmiljene ter ne bodo pošiljale kdaj svojih eksekucijskih vodov z eksekutorji in tujerodno obcestnimi ključavničarji še v kulturne in znanstvene ustanove, da tam zaplenijo vse premoženje ter ga razprodajo skladiščno kje v Dolu pri Ljubljani – seveda na javni dražbi… Doživeli smo že, kako državni plačanci javno navito izrekajo neresnico, kako javne službe posredujejo kar po telefonu osebne, družinske in stanovanjske podatke hišnemu vohljaču in zaničevalcu… in kako se brezpravje povezuje v skupno zaščitnem zlu ter v vsaki lažnivi hudobiji in hlimbi anonimnosti: v vseh teh primerih velja ustava seveda manj kot nič. Potem so pošteni izgnani slovenski ljudje prepuščeni pijanščini krvavega pretepaštva in klateškim mestnim nožarjem ustrahovalcem ter zaničevalcem: kajti v državi nihče ne ukrepa, ko se ustava na paragrafarske načine razveljavi in se bohotijo napuhlo ibermenševske razmere… Resda so demokracija in človekove pravice skupna odgovornost, toda kaj pomeni – »naša«? bi gospod pravnik Luzius Widhaber pojasni, ali pa se tudi sam požvižga na ustavo, ker lahko izvaja samovoljno anomično prisilo, ki bi jo utegnil za »naše« kar zagovarjati? Že načelno tepta ohlokracija v stanovanjskih blokih vsako dostojanstvo, vohljači naokoli, psuje in zaničuje… - saj taki ne pridejo niti pred sodnika za prekrške in jih oblast povsod paragrafarsko ščiti. Česa vsega je ohlokracija anonimno sposobna, pa je dovolj znano iz dosedanjih evropskih primerov.
Skupščina RS, Vlada RS, Predsednik RS idr. so itak oddaljeni od vsake medčloveške prakse in delujejo v svojih palačah in kabinetih… - ko bi kdo terjal človekove pravice, ga čaka kafkovsko le vratar pred vrati postave… Samovolje revolucijske bivšosti v RS še nismo odpravili – tudi ko kdo prosi za milost, da sme biti, ga osorno zavrne vsak nastavljeni (pre)plačani birokrat/ka ali vsaj uradna oseba, od šole do banke…, od knjižnice do založbe… Napuh paragrafarske službene preplačanosti je povsod skoraj brezmejen in izigra še tako dober in pošten naklep. Slovenska vasezalupinjenost, ta pa je res »naša« - posledica je sicer velika, a še ne prevelika samomorilnost in samovolja vsepovsodišnjih pozicij. Človekove pravice? Osebne svoboščine? Kakšno ideološko fraziranje, da se prikrije javno dejanskost nekaterih, ki so vzeli zakon v svoje roke in ugodijo še tako krvavemu nasilju – seveda tudi pravno. Primerov ne bomo navajali. Dokazi so namreč očitni v vsakodnevju anonimnega slovenskega zla in privoščljivosti ali v imenu shinavčeno anonimnega napadaštva. Saj, življenje je postalo komaj kaj manj kot – bagatelna zadeva…
Navajamo:
Skupščina Republike Slovenije je ustavo sprejela 23. decembra 1991, tako bo ustava samostojne Slovenije letos praznovala 16-letnico. S sprejetjem prve slovenske ustave je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, temelječem na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Ustavno sodišče se zadnja leta srečuje s preobremenjenostjo z bagatelnimi zadevami.
V počastitev sprejetja in uveljavitve ustave, ki je temeljno vodilo odločanja ustavnih sodnikov, je ustavno sodišče 23. december razglasilo za dan ustavnosti, praznujemo pa ga od leta 1997. Dan ustavnosti bodo na ustavnem sodišču v četrtek obeležili s slovesnostjo. Slavnostni govornik bo profesor mednarodnega javnega prava Luzius Widhaber, ki je bil v letih od 1998 do 2007 predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice, pred tem pa kar nekaj let sodnik tega sodišča.
Kot eno glavnih ovir za uspešnejše delo ustavnih sodnikov sta novi predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik in ustavni sodnik Franc Grad - sicer tudi soavtor ustave, v dneh pred 16-obletnico ustave izpostavila preobremenjenost ustavnega sodišča zaradi prevelikega števila bagatelnih zadev, kot so prometni prekrški. Grad bo konec januarja 2008 po manj kot enem letu mandata zapustil ustavno sodišče prav zaradi preobremenjenosti ustavnega sodišča in posledično nezmožnosti, da bi se ustavni sodniki poglobljeno posvetili odločanju o pomembnih ustavnosodnih vprašanjih.
Novela zakona o ustavnem sodišču, ki so jo poslanci sprejeli 30. maja, omejuje možnost vlaganja ustavnih pritožb v tako imenovanih bagatelnih zadevah, s čimer naj bi ustavno sodišče predvidoma do konca prihodnjega leta odpravilo večino sedanjih zaostankov. V pol leta na ustavnem sodišču manjšega pripada niso opazili, novela jim je le olajšala postopek selekcije zadev in hitrejšo izločitev bagatelnih zadev iz nadaljnjega postopka. Po Tratnikovih besedah pa je novela omogočila ustavnemu sodišču, da je rešilo veliko več zadev kot v enakem obdobju lani.
Podrobnejšo statistiko bodo na ustavnem sodišču predstavili v januarju. Po besedah predsednika ustavnega sodišča se bo pokazalo, da je novela prinesla učinek glede na končne odločitve ustavnega sodišča. Tratnik se je med drugim vprašal, ali bo mogoče prepričati DZ o še eni noveli zakona o ustavnem sodišču. "Mislim pa, da bo treba še pred tem pogledati, če ni treba spremeniti tudi določbe ustave o pristojnostih ustavnega sodišča," je dejal Tratnik. Dodal je, da je to stvar prihodnosti, vendar bodo zagotovo potrebni tudi koraki v to smer, sicer bo ustavno sodišče preobremenjeno.
Po Gradovih besedah novela zakona o ustavnem sodišču nima takšnega učinka, kot ga je tudi sam pričakoval, ko se je odločil za kandidaturo. Pripad konkretnih zadev (ustavne pritožbe) še vedno narašča, je dejal Grad in dodal, da se US zaradi "pravdarstva" Slovencev vse manj ukvarja s svojim temeljnim delom, to je presoja ustavnosti in zakonitosti zakonov. Za izboljšanje razmer so po Gradovih besedah potrebne spremembe ustave v štirih smereh. Najbolj smiselno bi bilo zelo omejiti vlaganje ustavnih pobud, zelo omejiti in jasneje določiti kriterije za sprejemanje in obravnavanje ustavnih pritožb, črtati bi bilo treba nekaj absurdnih pristojnosti in po vsej verjetnosti nekoliko spremeniti način odločanja ustavnega sodišča, ki je zdaj plenarno (devet sodnikov) ter omogočiti senatno odločanje (trije sodniki), je navedel Grad.
Grad in Tratnik sta kot problematično omenila tudi imenovanje ustavnih sodnikov v državnem zboru. Kot je znano, je predsednik republike Janez Drnovšek letos DZ večkrat neuspešno predlagal v imenovanje kandidate za ustavne sodnike. Mandat se je letos namreč iztekel šestim ustavnim sodnikom. Brez zapletov so bili izvoljeni takratni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani Franc Grad, vodja zakonodajno-pravne službe DZ Miroslav Mozetič in predsednica višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Marta Klampfer. Pri imenovanju ostalih novih sodnikov pa se je zapletlo. Tako trije ustavni sodniki tudi po izteku mandata nadaljujejo z delom, do konca januarja pa bo moral novoizvoljeni predsednik republike Danilo Türk poiskati tudi kandidata za Gradovo mesto na ustavnem sodišču.
Ustava je bila doslej spremenjena s sedmimi ustavnimi zakoni. Letos pa so poslanci zavrnili postopek za spremembo 129. člena ustave, ki določa trajno sodniško funkcijo, in ustavili postopek spreminjanja ustave na področju poslanske imunitete. Državni svetniki so 28. novembra na zadnji seji pred iztekom mandata sklenili, da bodo pobudo za spremembe ustave, s katerimi bi državnemu svetu omogočili pomembnejšo vlogo, posredovali vladi. Ker državnega sveta ni med kvalificiranimi predlagatelji ustavnih sprememb, je njihova želja, da bi vlada kot eden od možnih predlagateljev prevzela njihovo pobudo.
Vladimir Gajšek