Na spominski slovesnosti je bilo slišati pozive k ohranjanju spomina in miru. Foto: Aleš Nanut
Na spominski slovesnosti je bilo slišati pozive k ohranjanju spomina in miru. Foto: Aleš Nanut
Taborišče Mathausen, Ljubelj
Pahor je pozval k miru in gradnji boljšega sveta. Foto: Aleš Nanut
Taborišče Mathausen, Ljubelj
V taborišče je bilo interniranih približno 2.000 ljudi. Foto: Aleš Nanut
Slovesnost na Ljubelju

Predsednik republike Borut Pahor je v slavnostnem nagovoru dejal, da je imelo človeštvo ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne priložnost in odgovornost, da se spomni žrtev in trpljenja, a ta osvežitev zgodovinskega spomina na čas, ko je bil svet vržen z moralnih tečajev, ni ustavila vojn, ki še vedno divjajo po svetu.

Združena Evropa in neodvisna Slovenija sta utemeljeni na odpuščanju in spravi, ne na pozabi, je poudaril Pahor: "Dolžan sem spodbujati spoštovanje, sodelovanje in zaupanje, da brat, če bi se proti naši volji mir in svoboda postavila pod vprašaj, nikoli več ne bi dvignil roke nad brata, temveč, da bosta skupaj mir in varnost obranila, ohranila in okrepila."

Pahor: Zgradimo boljši svet
Pahor je opozoril, da vojne ostajajo resničnost sodobnega sveta in nikoli ne moremo vedeti, kdaj utegne kakšen izmed lokalnih konfliktov prerasti v novo svetovno vojno: "To tveganje dela srečno in mirno prihodnost naših otrok nepredvidljivo. Mir sicer ni vse, toda brez miru je vse ostalo skoraj nič. Zato tudi od tod, s tega svetega mesta kličemo sebi in celemu svetu: mir, mir, mir!"

"Hočemo storiti vse, da zgradimo boljši in pravičnejši svet, miren in varen. Zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost. K temu nas poleg vsega kličejo neme žrtve vojn in povojnega nasilja," je dodal predsednik, ki je ob tem izpostavil, da je to tudi naša odgovornost do otrok.

Taborišče Ljubelj bi spremenili v muzej
Na ogled je razstava Taborišče Ljubelj jug, na kateri so predstavljene fotografije, arhivski material in tehnični eksponati iz taborišča. "To je tisto, kar želimo brez komentarja in brez usmeritve zapustiti generaciji, ki prihaja za nami, da si na podlagi zgodovinskih dejstev svoje mnenje ustvari sama," je poudaril tržiški župan Borut Sajovic.

Tržiški župan tudi razmišlja: "Različnega dokumentarnega gradiva imamo toliko, da moramo v prihodnosti razmišljati o postavitvi kakšne originalne barake ob stražnem stolpu, da bo Taborišče Ljubelj pridobilo na pomenu in se bo obisk še povečal".

Tržiški občini je po večletnih dogovarjanjih z državo lani vendarle uspelo postati lastnica spominskega parka. Letos so že restavrirali kip J'accuse (obtožujem), obnovili napis na spomeniku in uredili okolico taborišča.

Predsednik koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja Jani Alič je na slovesnosti izrazil upanje, da bodo tudi na Ljubelju v bližnji prihodnosti skupaj z občino in državo območje taborišča uredili podobno, kot je to urejeno v drugih nekdanjih tovarnah smrti, kjer so na ogled muzejske zbirke in urejena spominska znamenja.

2.000 internirancev
Koncentracijsko taborišče Ljubelj, ki je bilo podružnica Mauthausna, je delovalo od junija 1943 do osvoboditve maja 1945. Gre za edino koncentracijsko taborišče na Slovenskem. Interniranih je bilo skoraj 2.000 ljudi 13 evropskih narodov, ki so gradili predor, skozi katerega bi imel nacistični vojaški stroj ugodnejšo oskrbovalno pot za svoje sile v JV Evropi.

Več kot polovica jetnikov je bila Francozov, sledili so Poljaki, Rusi in Jugoslovani. Današnje slovesnosti se je tako udeležil tudi francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre-Francois Mourier. Na dan osvoboditve pred 70 leti je bilo na Ljubelju 1.039 internirancev, od katerih so se mnogi po osvoboditvi pridružili slovenskim partizanom in sodelovali v zaključnih vojaških operacijah na Slovenskem.

Spominska slovesnost pa je potekala tudi na avstrijski strani ljubeljskega predora, kjer sta zbrane nagovorila koroški deželni glavar Peter Kaiser ter zvezni minister za delo, socialo in zaščito potrošnikovRudolf Hundstorfer.

Slovesnost na Ljubelju