Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.6 od 34 glasov Ocenite to novico!
false
Skupna vaja intervencijskih služb. Foto: Borut Živulovič/BoBo
false
Današnji posvet je bil namenjen reševalcem, policistom in gasilcem, "da na tem področju v Sloveniji končno premaknemo stvari in začnemo delovati skupaj", kot so dejali. Foto: MMC RTV SLO
Gasilci
Intervencijske službe so se odločile, da začnejo pripravljati skupni načrt ukrepanja v primeru terorističnega napada pri nas. Foto: BoBo
Gasilci
Grožnja terorističnega napada v Evropski uniji je realna in pričakovana. Dokaz za to so tudi letošnji napadi v Londonu, Barceloni, Manchestru, Stockholmu in Turku na Finskem. Foto: MMC RTV SLO
false
Z neposredno grožnjo terorizma se je že srečala tudi Slovenija. Hrvaški državljan Josip Zagajski je kar dve leti načrtoval atentat na Boruta Pahorja. Foto: MMC RTV SLO
false
Glede na državni načrt se v primeru terorističnega napada aktivirajo potrebne reševalne enote v treh skupinah: za takojšnje ukrepanje do največ 30 minut (policija, nujna medicinska pomoč, poveljnik civilne zaščite, gasilske enote širšega pomena, ekološki laboratorij, inštitut za mikrobiologijo, veterinarski inštitut), za ukrepanje v največ šestih urah in za ukrepanje v 24 urah in več, ko se aktivirajo tehnično-reševalne enote civilne zaščite in enote za postavitev začasnih prebivališč. Foto: Borut Živulovič/BoBo
false
Pripadniki specialne policijske enote so nudili podporo reševalcem. Foto: Borut Živulovič/BoBo

Dodaj v

So intervencijske službe pripravljene na teroristični napad v Sloveniji?

MMC-jeva reportaža s posveta gasilcev, reševalcev in policistov
16. november 2017 ob 17:07,
zadnji poseg: 16. november 2017 ob 18:29
Ig - MMC RTV SLO

"Če bi se napad pri nas res zgodil, je vprašanje, kako bi vse potekalo. Ne bi se namreč znali uskladiti, ne bi vedeli, kdo bi bil vodja te intervencije in kakšni bi bili postopki ukrepanja," priznava Miran Korošak.

"Vsaka intervencijska služba ima namreč izdelan načrt zase, ni pa skupnega," je za MMC pojasnil predsednik Združenja slovenskih poklicnih gasilcev. Zato so se intervencijske službe odločile, da začnejo pripravljati skupni načrt ukrepanja v primeru terorističnega napada pri nas.

"Da vemo, ko pridemo na intervencijo v primeru terorističnega napada, kakšne so pristojnosti policistov, reševalcev in gasilcev. V praktičnem smislu do danes na tem področju še ni bilo narejenega nič - teoretični okvir sicer je, ni bilo pa praktičnih usposabljanj," dodaja Korošak.

Teroristični napadi so naša realnost
Grožnja terorističnega napada v Evropski uniji je realna in pričakovana. Dokaz za to so tudi letošnji napadi v Londonu, Barceloni, Manchestru, Stockholmu in Turku na Finskem.

Tveganje predstavljajo tuji teroristi in borci, manjše nepovezane skupine, frustrirani posamezniki. Kar 75 odstotkov držav članic poroča o preiskavah sumov napada na kritično infrastrukturo.

Zmotno pa je prepričanje, da gre v Evropi predvsem za verski terorizem. Od 142 terorističnih napadov, ki jih je lani zaznal Europol - vključeni so načrtovani, preprečeni in izvedeni - jih je bilo kar 99 povezanih z etnoseparatizmom, je pojasnil Albert Černigoj, vodja Oddelka za terorizem in ekstremno nasilje na Generalni policijski upravi. "Pozitivna stvar pa je, da raste število preprečenih namer, aretiranih in pravnomočno obsojenih," je ob tem dodal.

Ljudje "s težavami"
Kakšen pa je profil storilcev? "Ljudje, ki se odločijo, da se bodo pridružili procesu radikalizacije, imajo neke težave, na katere država nima odgovora," pojasnjuje Černigoj, ki ob tem omenja problematične posameznike, samotarje, ki se počutijo izločeni iz družbe, povratnike.

Ob tem opozarja tudi na sekundarni učinek prebežniškega vala: "Prišli so z nekimi pričakovanji, ki pa jih verjetno ne bodo dosegli, zato so ranljivi in dovzetni za manipulacijo." Vse večja težava postaja tudi polarizacija evropske družbe, dodaja. "Nikoli individualno ne obravnavajte posameznih oblik ekstremizma, saj so med seboj povezane," poudarja in ob tem spomni, kako je nasprotovanje obritoglavcev prihodu beguncev na noge dvignilo skrajno levico in javni shodi bi se lahko sprevrgli tudi v tragedijo na ulicah.

Drugačna oblika napadov
Černigoj je opozoril tudi drugačno obliko terorističnih napadov, kot smo jih bili vajeni v preteklosti, ko je šlo na primer za zajetja talcev na ambasadah, ugrabitve letal. Nekoč, ko so izdelovali velike bombe, je policija to izkoriščala kot njihovo šibko točko, saj je moral biti v načrtovanje vpleten cel kup ljudi, ki so morali priskrbeti vse potrebno, zato je bilo več možnosti, da se zarota razkrije.

Zdaj pa so začeli uporabljati "primitivno orožje" in ciljati na "šibke tarče", opozarja Černigoj. "Zdaj preprosto vzamejo nož na ulico ali pa si izposodijo avtomobil in se zapeljejo na promenado, polno ljudi," ponazori, kako "dober" učinek zoper cilje, ki so popolnoma ranljivi, dosežeš tudi s primitivnim orožjem.

Državni načrt ukrepanja je star 12 let
Kako ogrožena glede verjetnosti terorističnega napada pa je Slovenija? Stopnja ogroženosti na papirju ostaja nizka, je 2. stopnje od petih. Pa kljub vsemu ... so slovenske odzivne službe pripravljene na morebitni teroristični napad?

Današnji posvet, na katerem so sodelovali gasilci, policisti, reševalci in predstavniki civilne zaščite, je pokazal, da so potrebne izboljšave predvsem na teoretičnem področju, ki bi se potem odrazile tudi v praksi. "Državni načrt posredovanja ob terorističnem napadu nosi letnico 2005, a takratno in zdajšnje obdobje nista primerljiva," je na zastarelost krovnega dokumenta na tem področju opozoril poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek.

Priznava, da na tem področju nimajo velike prakse, dileme se porajajo predvsem pri vprašanjih, kdo, kaj in kdaj naj na terenu počne. Naloge gasilcev so sicer tehnično reševanje in gašenje požarov, hitro vzorčenje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, dekontaminacija poškodovanih ...

"Tudi če se bo zgodil teroristični napad, bomo gasilci to oddelali. Ni dileme, ali bomo posredovali, vprašanje je le, kdaj. Vprašanji sta tudi, kako narediti ta državni načrt bolj življenjski in kako bomo zagotovili varnost gasilcem," poveljnik opozori na precej borno dodatno opremo gasilcev za primer najhujšega dogodka.

Aktivacija treh skupin reševalnih enot
T. i. gasilske enote širšega pomena so namreč opremljene s 44 radiološkimi detektorji, 61 elektronskimi poveljniškimi dozimetri, osebnimi termolumiscentni dozimetri in imajo šest mobilnih postaj za dekontaminacijo ranjenih. Ob tem navede primer francoskih gasilcev, kjer imajo formirane sanitetne enote, gasilci imajo tudi zaščitne jopiče in neprebojne čelade, določene pa so tudi posebne enote za delo z nevarnimi snovmi. "Predvsem pa imajo zelo natančno dodelane postopke, točno se ve, kaj kdo dela," poudari Petek in doda, da tam gasilski oficir na terenu poveljuje tudi enotam za prvo pomoč. "Vprašanje, kdo bi poveljeval pri nas," opomni.

Glede na državni načrt se v primeru terorističnega napada aktivirajo potrebne reševalne enote v treh skupinah: za takojšnje ukrepanje do največ 30 minut (policija, nujna medicinska pomoč, poveljnik civilne zaščite, gasilske enote širšega pomena, ekološki laboratorij, inštitut za mikrobiologijo, veterinarski inštitut), za ukrepanje v največ šestih urah in za ukrepanje v 24 urah in več, ko se aktivirajo tehnično-reševalne enote civilne zaščite in enote za postavitev začasnih prebivališč.

Pripravili bodo postopkovnike tudi za streljanje, napad z nožem
Slovenski reševalci so si določene izkušnje nabrali že ob posredovanju pri t. i. amok dogodkih. Gre za "izreden varnostni pojav, ko eden ali več storilcev sistematično ali brezciljno z orodjem orožjem ali nevarnimi predmeti ubijejo ali poškodujejo eno ali več oseb oz. je očitno, da bodo s tem nadaljevali". Pri 'navadnem' dogodku je pomemben čas, pri amoku pa reševalna ekipa počaka na navodila operativno-komunikacijskega centra, kdaj in kako naj gre na pot - npr. s sireno ali brez, po kateri poti naj dostopi do prizorišča, ali naj bo komunikacija prek radijske zveze ali neverbalna in podobno.

Da je državni načrt zaščite in reševanja ob velikem terorističnem napadu potreben prenove, priznava tudi poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Je pa ta načrtovana za naslednje leto, je zatrdil.

Po njegovem mnenju pa je treba tudi pripraviti postopkovnike za "manjše" dogodke. Imamo že postopkovnik za ravnanje v primeru antraksa, pristojne službe so ga naredile v dveh tednih, po tem vzoru pa Šestan zdaj napoveduje tudi operativne dokumente v primeru streljanja, napada z nožem, vozilom. "Na žalost je položaj v svetu tak, da tudi pri nas ne smemo ničesar izključevati in se moramo čim bolj pripraviti na vse vrste dejanj," je priznal.

Izdelava umazane bombe in zajetje talcev
Ob koncu posveta pa so prikazali tudi to, o čemer so razpravljali ves dan - sodelovanje reševalcev, gasilcev in policistov specialne enote so preizkusili v praksi. Šele prvič.

Scenarij: šlo je za teroristično celico, ki je v stanovanjskem objektu pripravljala napad, med pripravami pa je prišlo do delne detonacije eksploziva. Sosedje so to slišali, poklicali so pristojno policijsko postajo, terorist je streljal na prvo policijsko patruljo, ki je prišla na kraj dogodka, in zajel talce, ki so bili v objektu. To je bil tudi znak za posredovanje specialne enote policije, ki je nato storilca nevtralizirala in opravila preiskavo prostorov, pri tem so se poškodovali ljudje. Ekipe nujne medicinske pomoči so nato izvedle t. i. taktično triažo in evakuacijo poškodovancev.

"Namen te vaje je bila koordinacija vseh treh služb," je za MMC pojasnil predstavnik nujne medicinske pomoči Matej Mažič. "Priprave nanjo so trajale kar nekaj časa in absolutno je bila koristna," je bil zadovoljen. "Mi napada ne preprečujemo, ampak pomagamo, ko se zgodi," poudarjajo intervencijske službe. "Načrtovanje ni namenjeno temu, da bomo vzeli načrt in ga brali. Ampak da znamo komunicirati med sabo, da vemo, za kaj je kdo pristojen," so povzeli za konec.

Tina Hacler, foto: Borut Živulović/BoBo
Prijavi napako
Kazalo