Nekatera sodišča so že bila ali pa bodo prisiljena ustaviti plačila ne samo v stečajnih, pač pa tudi v drugih sodnih postopkih: plačila stroškov odvetniških storitev, sodnih izvedencev, tolmačev, izvršiteljev, porotnikov, prič, vročevalcev in hrambe zaseženih predmetov, opozarjajo z vrhovnega sodišča. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Nekatera sodišča so že bila ali pa bodo prisiljena ustaviti plačila ne samo v stečajnih, pač pa tudi v drugih sodnih postopkih: plačila stroškov odvetniških storitev, sodnih izvedencev, tolmačev, izvršiteljev, porotnikov, prič, vročevalcev in hrambe zaseženih predmetov, opozarjajo z vrhovnega sodišča. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Vrhovno sodišče in sodstvo na splošno se zavedata težkega javnofinančnega položaja države, sodišča pa varčujejo povsod, kjer je to mogoče. Ne glede na to pa sodstvo ne more privoliti v varčevanje, ki bi privedlo do zastojev pri reševanju zadev, saj bi to vodilo do bistvenega poslabšanja trenda reševanja zadev na sodiščih, ki je trenutno pozitiven, in vračanja v preteklost.

Vrhovno sodišče za STA

Ministrstvo so namreč v tem tednu opozorili, da nujno potrebujejo dodatne tri milijone evrov, sicer bodo sledili zastoji pri reševanju zadev.

Sodišča so ob koncu letošnjega proračuna predobremenila že vsa finančna sredstva, namenjena plačevanju sodnih postopkov. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je sodiščem na voljo le še 966.819 evrov, kar zadošča za nekaj tednov dela.

Najbolj v težavah so okrožna sodišča
V težavah so posledično vsa sodišča, najbolj pa okrožna, so za STA pojasnili na vrhovnem sodišču. Ob tem dodajajo, da je finančni primanjkljaj posledica predvsem spremenjene stečajne zakonodaje, ki je bila uveljavljena konec lanskega leta in je prenesla plačevanje začetnih stroškov stečajnih postopkov z dolžnikov na sodišče, pri čemer so bila opozorila sodstva na pričakovane negativne finančne posledice preslišana.

Primanjkuje med 14 in 16 milijonov evrov

Ob upoštevanju rasti števila osebnih stečajev na vrhovnem sodišču ocenjujejo, da za plačevanje vseh stroškov sodnih postopkov primanjkuje med 14 in 16 milijonov evrov oziroma tri milijone evrov manj, kolikor so prejeli junija od pravosodnega ministrstva. V prvem letošnjem polletju je bilo sicer začetih 1.852 osebnih stečajev, medtem ko jih je bilo lani v celotnem letu začetih 880.

Ob koncu aprila je bilo z vlado dogovorjeno, da se sodiščem iz tekoče proračunske rezerve v prvi fazi zagotovi tri milijone evrov za pokrivanje izdatkov za stroške sodnih postopkov. Vlada je na začetku junija sredstva za prvo fazo tudi realizirala, nato pa naj bi sredstva zagotavljala po potrebi.

Vrhovno sodišče je po pregledu realizacije proračunskih sredstev na začetku junija ocenilo, da bodo ta sredstva porabljena že v juniju, juliju in avgustu, in na to opozorilo ministrstvo za finance. Hkrati so zaprosili za čim hitrejšo zagotovitev dodatnih sredstev, s čimer bi omogočili sprotno plačevanje izdatkov, ki so neposredno povezani z obsegom opravljenega dela na sodiščih.

Kdo vse ne bo prejel plačila
Ministrstvo za finance je vrhovnemu sodišču 21. julija sporočilo, da bo skušalo do konca leta pristopiti k nadaljnjemu reševanju vprašanja. Glede na to, da posamezna sodišča že sporočajo, da bodo, nekatera pa so že bila prisiljena ustaviti plačila ne samo v stečajnih, pač pa tudi v drugih sodnih postopkih (nanašajo se na plačila stroškov odvetniških storitev, sodnih izvedencev, tolmačev, izvršiteljev, porotnikov, prič, vročevalcev, hrambe zaseženih predmetov), je vrhovno sodišče dan zatem ministrstvo za finance opozorilo, da je nujna realizacija druge faze dogovora iz aprila, torej zagotovitev dodatnih treh milijonov evrov.

Zastoji zagotovo bodo
Ustavitev plačil sodišč bo namreč nedvomno vodila v zastoje pri reševanju zadev, pa tudi v nepotrebne nove postopke, saj udeleženci postopkov že napovedujejo prenehanje dela in celo sprožitev izvršilnih postopkov zoper sodišča, so pojasnili na vrhovnem sodišču.

"Vrhovno sodišče in sodstvo na splošno se zavedata težkega javnofinančnega položaja države, sodišča pa varčujejo povsod, kjer je to mogoče. Ne glede na to pa sodstvo ne more privoliti v varčevanje, ki bi privedlo do zastojev pri reševanju zadev, saj bi to vodilo do bistvenega poslabšanja trenda reševanja zadev na sodiščih, ki je trenutno pozitiven, in vračanja v preteklost," so zapisali za STA.

Vrhovno sodišče in sodstvo na splošno se zavedata težkega javnofinančnega položaja države, sodišča pa varčujejo povsod, kjer je to mogoče. Ne glede na to pa sodstvo ne more privoliti v varčevanje, ki bi privedlo do zastojev pri reševanju zadev, saj bi to vodilo do bistvenega poslabšanja trenda reševanja zadev na sodiščih, ki je trenutno pozitiven, in vračanja v preteklost.

Vrhovno sodišče za STA