Intervencijski zakon v zdravstvu bo dodatno obremenil predvsem študente podiplomskega študija, opozarjajo na ŠOS-u. Foto: BoBo
Intervencijski zakon v zdravstvu bo dodatno obremenil predvsem študente podiplomskega študija, opozarjajo na ŠOS-u. Foto: BoBo
Mitja Urbanc
Dejansko se bodo letni stroški povečali z dobrih 500 na dobrih 700 evrov, je dejal Urbanc. Foto: BoBo

V krovni študentski organizaciji so po besedah njenega predsednika Mitje Urbanca ogorčeni, ker je v noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predlagana sprememba osnove za obvezno zdravstveno zavarovanje za starejše od 26 let. Sprememba še dodatno obremenjuje predvsem študente podiplomskega študija, pravijo.

"Mesečni prispevek se bo s 14,17 evra povečal na 31,81 evra, kar pomeni kar 124-odstotno podražitev. Letni stroški se tako študentom kot ostalim mladim povečujejo z dobrih 170 evrov na 381,72 evra," pojasnjuje Urbanc, ki opozarja, da morajo študenti dodatno odšteti še okoli 340 evrov za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Dejansko se tako letni stroški povečujejo z dobrih 500 na dobrih 700 evrov, je dodal.

Takšno razlikovanje med študenti je po mnenju Urbanca tudi ustavno sporno. Ob tem je spomnil, da je bilo v študijskem letu 2011/2012 kar 16.909 študentov s statusom starejših od 26 let, tako da predlagani ukrep vpliva na 17 odstotkov slovenskih študentov oziroma na kar 37.000 mladih, ki zaradi trenutnih razmer na trgu dela niso zaposleni.

Ministrstvo: Odpravljamo razliko v osnovi
Na ministrstvu za zdravje so medtem pojasnili, da se je osnova za omenjeno kategorijo zavarovancev spremenila iz bruto zajamčene plače (če nekdo ni pokojninsko zavarovan) v 35 odstotkov zadnje povprečne letne plače zaposlenih. S to spremembo se odpravlja razlika v osnovi zaradi (ne)vključitve v pokojninsko zavarovanje in se uvaja enotna osnova, navajajo na ministrstvu.

V ŠOS-u že več let opozarjajo, da je zdajšnja ureditev zdravstvenega varstva diskriminatorna do študentov, starejših od 26 let. Ti so kljub statusu kot družinski člani namreč lahko zavarovani le do 26. leta, zato ministrstvu ŠOS predlaga, da se ta ureditev v noveli zakona odpravi in vrne v obliko pred letom 2008, ko je bilo zavarovanje vezano na status študenta, je pojasnil Urbanc.

Programi trajajo različno dolgo
Študentska organizacija še opozarja, da trajajo študijski programi različno dolgo. Tudi po bolonjski reformi so nekateri programi ostali petletni ali celo daljši, recimo arhitektura, veterina in medicina. V ŠOS-u zato ne razumejo, kako je lahko zakonodajalec popolnoma prezrl študente teh študijskih programov in jih tako postavil v neenakopraven položaj z drugimi študenti.

"Zanimivo, da bo minister za zdravje kot zdravnik kaznoval ravno bodoče zdravnike, saj njihov študij traja najmanj sedem let. V času študija tako presežejo starost 26 let in si morajo po sedanji ureditvi sami plačevati prispevke za zdravstveno zavarovanje," opozarja Urbanc.

Na ministrstvu pa pojasnjujejo, da je 26 let meja, na katero je vezano tudi uveljavljanje pravic študentov na drugih področjih. Zato so se leta 2008 odločili za poenotenje te starostne meje za vsa področja pravic.