Jože Trontelj pa je poudaril, da moramo v vsakem umorjenem videti človeško bitje - edinstveno, neponovljivo, dragoceno bitje. Foto: EPA
Jože Trontelj pa je poudaril, da moramo v vsakem umorjenem videti človeško bitje - edinstveno, neponovljivo, dragoceno bitje. Foto: EPA
Kočevski rog
"Vsem, ki ste bili žrtve totalitarnih režimov osebno ali kot sorodniki žrtev, pa izrekamo sočustvovanje in podporo pri vaših prizadevanjih za resnico in pravico. NSi je na strani žrtev, ker želimo Sloveniji in slovenskemu narodu, da bi se končno znebil bremen preteklosti in zadihal svobodno ter z obema kriloma pljuč", je dejala Novakova. Foto: BoBo
Zbor za vrednote v Laškem

"Nacizem in fašizem ne bosta nikoli oprana krivde za drugo svetovno vojno, za strahotno gorje, ki sta ga povzročila številnim narodom, za milijone žrtev, ki so padle v spopadih, bile pomorjene v taboriščih ali v medvojnih likvidacijah. V vojno je vstopil še tretji totalitarni sistem, komunizem, z novimi grozovitostmi. Na tega se je dolgo gledalo s prizanesljivostjo. Komunizem je bil med vojno na strani napadenih, po njej pa na strani zmagovalcev," je na spominski slovesnosti ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov v Laškem dejal Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Pobili so starše generacije, ki je nikoli ne bo
Po njegovi oceni je bilo po koncu vojne, 9. maja leta 1945, pobitih od 14.500 do 19.000 Slovencev, ob tem pa se je vprašal, le kdo lahko verjame, da so bili vsi ti moški, ženske, mladi fantje in dekleta vojni zločinci, ki so si zaslužili smrtno kazen. Med njimi so bili po njegovih besedah preprosti ljudje in intelektualci, potencialni očetje in matere novih generacij dragocenih ljudi, ki jih ni bilo in jih nikoli ne bo.

"Pot do sprave je vse težja"
A kljub temu je predsednica NSi-ja Ljudmila Novak prepričana, da je v Sloveniji pot do narodne sprave vedno daljša in težja. Do nje namreč ne moremo priti z ukazanim molkom, pač z resnico, z obžalovanjem in s spoštovanjem žrtev in njihovih svojcev. Samo poklon žrtvam, pravi Novakova, ni dovolj, treba je obžalovanje prenesti v dejanja in tudi v zakone, ki bodo obžalovanje potrjevali. Zato je po njenih besedah največja slovenska rana ta, da človek lahko marsikaj odpusti, ne more pa kar tako oprostiti laži in krivih obtožb.

"Doživeli smo strahote treh totalitarizmov"
Da Slovenci potrebujemo demokratično prenovo na ravni kulture, šele tedaj bo sledila normalnost tudi na polju politike, pa je poudarila direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič. "A normalnost ne bo prišla sama od sebe. Treba jo bo ustvarjati: vsi akterji, ki sooblikujejo politično in siceršnjo stvarnost, morajo delovati v isti smeri, v smeri spoštovanja človekovega dostojanstva."

Valičeva meni, da smo Slovenci v 20. stoletju doživeli strahote treh totalitarnih režimov. Zločini fašizma in nacizma so bili tako prepoznani kot zločini in obsojeni, zločini komunizma pa so vse do osamosvojitve Slovenije ostajali "tabu" tema, o kateri se javno ni smelo govoriti. Napovedala je, da bo na temelju posebnega poročila s pregledom stanja spravnega procesa v vseh 27 državah članicah EU-ja, predvidoma jeseni letos Evropska komisija sprožila široko javno razpravo, da bi še utrdili demokratično Evropo.

"Kdo ve, kaj nas čaka v prihodnosti? Geslo Nikoli več! je že večkrat razočaralo. S poravnanimi računi bomo vsaj morda malo varnejši. Gotovo pa bomo smeli bolj sproščeno in vedro pogledati v prihodnost," je sklenil Trontelj.

Dan, ko sta Nemčija in SZ sklenila pakt
Evropski parlament je sicer aprila lani sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu ter z njo obsodil vse totalitarne režime v Evropi, 23. avgust pa proglasil za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov. Na ta dan sta namreč leta 1939 Nemčija in Sovjetska zveza podpisali pakt.

Zbor za vrednote v Laškem