Evropski parlament je leta 2009 sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri so zapisali, da je takšna resolucija potrebna, ker zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati objektivno, prav tako pa tudi noben posamezen politični program nima izključne pravice do razlage zgodovine. Foto: Reuters
Evropski parlament je leta 2009 sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri so zapisali, da je takšna resolucija potrebna, ker zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati objektivno, prav tako pa tudi noben posamezen politični program nima izključne pravice do razlage zgodovine. Foto: Reuters

V resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je aprila 2009 sprejel Evropski parlament, so evropski poslanci med drugim poudarili potrebo po ohranjanju spomina na tragično preteklost Evrope, ker brez resnice in spomina ne more biti sprave.

"Evropa ne bo združena, če ne bo zmogla oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino in če ne bo priznala svojih totalitarnih režimov kot skupne zapuščine, prav tako pa mora izvesti tudi poglobljene razprave o zločinih teh režimov," so zapisali pred petimi leti. V resoluciji so tudi ostro obsodili vse zločine proti človeštvu, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi.

Evropski parlament je datum (23. avgust) določil, ker je bil na ta dan leta 1939 podpisan pakt Ribbentrop-Molotov med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo, s katerim sta se dogovorili o nenapadanju in ki je predvidel delitev Poljske med omenjeni državi.

V Sloveniji bo letos osrednja slovesnost potekala v četrtek na gradu Turjak, pripravlja pa jo Študijski center za narodno spravo. Žrtvam totalitarnih sistemov so se v petek z mašo poklonili tudi v Katoliški cerkvi. V nedeljo pa se bodo žrtev z mašo spomnili še pri spravni kapeli v Rovtah.

Osrednja evropska slovesnost bo potekala v latvijski prestolnici Rigi - na mednarodni konferenci bodo med drugim govorili o posledicah totalitarnih režimov v današnjem času.