Slovenska obrambna politika bo po načrtih iz srednjeročnega programa usmerjena v uresničevanje obrambnih interesov in ciljev države z njenim sodelovanjem na obrambnem področju v OZN-u, Natu, EU-ju in OVSE-u oziroma z zavezniškimi, partnerskimi in prijateljskimi državami. Največji poudarek bo Slovenija dala na sodelovanje v operacijah in misijah na območju jugovzhodne Evrope.

Razvoj vojaških zmogljivosti bo prednostno usmerjen v izboljšanje zmogljivosti za bojevanje in zmogljivosti za bojno podporo. Vojska bo prednostno razvijala pehotne zmogljivosti in zmogljivosti specialnih sil. Za bojno delovanje bo kot najvišja enota SV-ja oblikovana brigadna bojna skupina. Vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine pa se bo začela v prihodnjem srednjeročnem obdobju.

Razvoj zmogljivosti za bojno podporo pa bo med drugim usmerjen v zmogljivosti ognjene podpore, letalstva, inženirstva, vojaške policije, pomorstva, vojaške obveščevalne zmogljivosti in zmogljivosti za kibernetsko delovanje.

Program tudi predvideva, da bo morala Slovenija pri obvladovanju prebežniških tokov obsežno angažirati policijo in civilno zaščito, potrebna bo tudi podpora SV-ja, ki v mirnodobni sestavi nima na razpolago dovolj sil. Zato je še letos predvideno povečanje prostovoljne pogodbene rezerve, ki naj bi prevzela določene redne naloge stalne sestave SV-ja. Hkrati pa do izteka programa poleg popolnjevanja stalne sestave načrtujejo 1.500 pripadnikov pogodbene rezervne sestave namesto sedanjih 914.

Večja sredstva za vojsko šele leta 2018
Zaradi spremenjenih varnostnih razmer, pa tudi danih zavez se bo ustavilo padanje obrambnih izdatkov, v letu 2018 se načrtuje tudi postopen dvig deleža BDP-ja za obrambne izdatke. Med letoma 2018 in 2020 se bo delež obrambnih izdatkov postopno povečeval do 1,03 odstotka BDP-ja. V letu 2020 naj bi tako sredstva za obrambo dosegla 478 milijonov evrov. Leta 2020 pa naj bi stalna sestava Slovenske vojske štela 7.600 pripadnikov namesto sedanjih 7.049.

Zaradi pomikanja ciljev iz resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV-ja do leta 2025 na zadnji leti srednjeročnega programa se lahko poveča tveganje pri uporabi vojske v celotnem spektru operacij, opozarjajo avtorji programa. Prav tako SV zaradi zastojev v modernizaciji ne bo mogel izpolniti vseh zavez v zavezništvu.