Tako je direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS-ju Boštjan Udovič poudaril, da so zvišanje točke za izračun neprofitne najemnine predlagali že maja lani, a je ministrstvo v javni razpravi o novem stanovanjskem zakonu le delno prisluhnilo njihovim pripombam. Udovič ob tem opozarja, da se zaradi prenizke točke za izračun neprofitnih najemnin slovenska stanovanjska politika lomi že zadnjih 10 let.

Predsednik Združenja stanovanjskih skladov pri GZS-ju - Zbornici za poslovanje z nepremičninami Dušan Gorenčič je ob tem spomnil, da je bila leta 2015 sprejeta resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu do leta 2025. Ta po njegovih besedah izpostavlja, da veljavna zakonodaja ne podpira razvoja najemnega trga, "zlasti davčna in stanovanjska ne omogočata uravnoteženih ukrepov za vzpostavitev učinkovitega sistema stanovanjske oskrbe".

V združenju menijo, da so po letu veljavnosti resolucije ukrepi prepočasni in da bi bilo treba za učinkovito stanovanjsko oskrbo zagotoviti ustrezne finančne vire in ustrezno razpolaganje z zemljišči za subjekte, ki zagotavljajo najemna stanovanja. Tudi sam je izpostavil, da bi bilo treba pravičneje obračunavati najemnino za javna najemna stanovanja v delu, ki se nanaša na neprofitno najemnino. "Neprofitna najemnina je tako rekoč že od leta 2003 nespremenjena, od uvedbe evra leta 2007 pa velja tako rekoč nominalizem," poudarja Gorenčič.

Dvig točke ne bi ogrozil socialno šibkih
V združenju so še opozorili, da se je neto plača v obdobju od 1. januarja 2007 do decembra 2016 povečala za 31,7 odstotka, zato predlagajo, da bi se reorganizacija neprofitne najemnine vsaj deloma približala rasti teh indeksov. Direktor javnega stanovanjskega sklada pri MOL-u Sašo Rink je ob tem poudaril, da se pri vsakem razpisu prav zaradi nizkih najemnin prijavi desetkrat več prosilcev od razpoložljivih stanovanj.

Po mnenju Rinka bi se z dvigom točke za izračun in dvigom neprofitne najemnine situacija poslabšala le za tiste, ki razpolagajo z nadpovprečnimi dohodki. Socialno šibki pa bi ob minimalnih korekcijah subvencioniranja ostali na istem. "S popravkom najemnine bi na eni strani izboljšali finančno kondicijo lastnikov neprofitnih najemnih stanovanj, ki v tem trenutku peša, na drugi strani bi se pa prikazale tudi bolj realna slika in potrebe po neprofitnih stanovanjih," je sklenil Rink.