Vrhovno sodišče je postopke pred KPK-jem letos označilo za nezakonite. Foto: BoBo
Vrhovno sodišče je postopke pred KPK-jem letos označilo za nezakonite. Foto: BoBo
Alma Sedlar, Boris Štefanec
Leto je zaznamoval tudi konflikten odnos med članoma senata KPK-ja, ki se je končal z odhodom Sedlarjeve. Foto: BoBo
Vid Doria
Letos prav tako ni bilo konkretnejših premikov pri zaščiti prijaviteljev na prostoru Evropske unije, kar še dodatno negativno vpliva na učinkovit boj proti korupciji, ugotavlja Doria. Foto: BoBo

Že vsaj dve leti in pol se z vladnimi predstavniki pogovarjamo o spremembah temeljne zakonodaje na področju preprečevanja korupcije. Predlog novele je v predalu že od aprila, vendar sprememb še nismo dočakali. Takšno stopicanje na mestu postavlja vprašanje ali je boj proti korupciji sploh prioriteta.

Vid Doria, generalni sekretar TI Slovenia
Vlada
Novelo področnega zakona pripravljajo na ministrstvu za pravosodje, do (morebitnega) sprejetja na vladi pa je pot še dolga. Foto: BoBo
15 let konvencije proti korupciji


Indeks zaznave korupcije je letos pokazal rahel napredek Slovenije, vendar pa je glede na aktivnost Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) na eni in vlade s pripravo zakonodaje na drugi strani vprašljivo, ali se bo njen položaj v prihodnjem poročilu bistveno izboljšal, piše novinar Slovenske tiskovne agencije Peter Avsenik.

Nekaj odmevnih neuspehov
KPK je v letnem poročilu za leto 2016 z zadovoljstvom ugotavljal, da je prejel več prijav kot leto prej. Na komisiji so to pojasnjevali s povečanjem zaupanja javnosti v njeno delo, vendar pa je po drugi strani v tem obdobju dokončno padlo nekaj odmevnih odločb komisije.

Tako je ustavno sodišče aprila med drugim zavrglo pritožbo KPK-ja, vloženo zaradi odprave njenih ugotovitev o kandidaturi Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Junija je vrhovno sodišče ugotovilo, da je KPK z objavo osebnih podatkov v aplikaciji Supervizor leta 2015 nezakonito posegel v ustavno pravico takratne ministrice za izobraževanje Stanke Setnikar Cankar do varstva osebnih podatkov.

Štefanec: Sodišče spremenilo prakso
Predsednik KPK-ja Boris Štefanec je padle primere pojasnjeval s spremembo prakse vrhovnega sodišča ob sicer isti pravni podlagi. Sodišče je namreč v več odločbah spremenilo prakso odločanja, saj je postopke pred KPK-jem označilo za nezakonite, ker da udeležencem v postopku ne zagotavljajo ustreznega pravnega varstva.

Sedlarjeva odšla, naslednika iščejo
Poleg nekaterih padlih primerov so delo KPK-ja tudi v preteklem letu zaznamovale razprtije med predsednikom komisije in njegovo namestnico Almo Sedlar. Štefanec odnosa s Sedlarjevo ni opisoval kot spor, kljub vsemu pa je namestnica v več primerih izrazila nezadovoljstvo z delom komisije. Ko je septembra, kot je dejala, dokončno ugotovila, da je njeno delo popolnoma onemogočeno, je s položaja odstopila.

Njen naslednik še ni znan, predvidoma pa ga bo predsednik republike predstavil decembra. Izbiral bo med tremi kandidati. Izbirna komisija mu je v izbiro predlagala Mateja Menceja, Mileno Pečovnik in Sandija Sendelbaha.

Če je Sedlarjeva opozarjala na vse slabše rezultate dela KPK-ja, odkar komisijo vodi Štefanec, je slednji spodletele primere pojasnjeval z neustrezno zakonodajno podlago. Zato je večkrat izrazil visoka pričakovanja glede novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki jo pripravljajo na ministrstvu za pravosodje, vendar pa je bil nad prvimi osnutki zakona razočaran.

V pripravi novela zakona
Na ministrstvu so nasprotno zagotavljali, da bo KPK z novelo pridobil več pristojnosti na ključnih področjih. Vendar pa je postopek njenega sprejemanja očitno zastal. Po prvotnih napovedih naj bi bila na vladi že sredi leta, vendar je po zadnjih poizvedovanjih STA-ja še vedno le v medresorskem usklajevanju.

Novela naj bi sicer izboljšala protikorupcijski pravni okvir ter ustvarila razmere in okoliščine, s katerimi bi KPK omogočila učinkovitejše delo. S predlogom zakona bi se bolj jasno opredelile vrste in pravila postopkov, ki jih vodi komisija, ter pravice in obveznosti oseb, ki sodelujejo v postopkih pred komisijo, so konec julija zapisali v vladi.

Komisija na drugi strani je v postopku priprave pogrešala predvsem določbe, ki bi zagotavljale zakonitost oz. ustavnost postopka pred komisijo. Nezaslišano je, da namerava predlagatelj komisiji odvzeti bistveno orodje - obravnavo korupcije na konkretni ravni, je opominjal Štefanec.

Na prizadevanje za ustrezen zakonodajni okvir je Štefanec spomnil tudi v poslanici ob letošnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji. Hkrati pa je opozoril, da je komisija v zadnjem obdobju "pogosto naletela na ignoranco" predlagateljev zakonodaje. Tako se sprašuje, ali "je toleranca trenutne vlade do korupcije res še vedno ničelna, kot je bila njena jasna zaveza še lani", piše STA.

TI: Sprejmite vsaj usklajene spremembe
Tudi generalni sekretar Transparency International (TI) Slovenia Vid Doria se sprašuje, ali je boj proti korupciji še prednostna naloga, saj vlada "stopica na mestu". O spremembah temeljne zakonodaje se dogovarjajo že vsaj dve leti in pol, predlog novele pa je v predalu že od aprila. Kritičen je tudi do vsebine na zdajšnji stopnji. Novela ne ureja večjih sistemskih pomanjkljivosti, kot so lobiranje, pojav vrtljivih vrat in zaščita prijaviteljev. Vseeno se zavzema za sprejetje, ker vendarle vsebuje nekaj pomembnih in že usklajenih sprememb, ki bi delo KPK-ju olajšale. TI je še opomnil na nedavno razkritje zgodb iz davčnih oaz in ocenil, da politiki temu navkljub niso odločneje nastopili proti spornim praksam. Predsednika vlade Mira Cerarja je pozval k "bolj odločnemu stališču".


Erar in večja preglednost porabe

Po poročanu Slovenske tiskovne agencije je komisija ob letošnjem mednarodnem dnevu pripravila dve pomembni študiji, ki ju je omogočila spletna aplikacija Erar. Ena zagotavlja kumulativen vpogled v podatke o slovenskih nevladnih organizacijah, druga pa se osredotoča na slovenske agencije za odnose z javnostmi. Obe analizi ponujata boljšo preglednost nad porabo javnega denarja in s tem boljšo preglednost sicer odprtih podatkov, povezanih z delovanjem slovenskega javnega sektorja, je Štefanec navedel v poslanici.

Dogodki ob robu mednarodnega dneva
V TI Slovenija ob mednarodnem dnevu in tudi v okviru tedna boja proti korupciji, ki se začenja v ponedeljek, pripravljajo več dogodkov. Že v petek je potekala okrogla miza o žvižgačih kot varuhih javnega interesa, prihodnji teden pa se obetata še razpravi o preiskovalnem novinarstvu in davčnih oazah. KPK pa bo teden med drugim zaznamoval s ponedeljkovo novinarsko konferenco in s tematsko obarvanim dogodkom Film proti korupciji v Slovenski kinoteki.

Že vsaj dve leti in pol se z vladnimi predstavniki pogovarjamo o spremembah temeljne zakonodaje na področju preprečevanja korupcije. Predlog novele je v predalu že od aprila, vendar sprememb še nismo dočakali. Takšno stopicanje na mestu postavlja vprašanje ali je boj proti korupciji sploh prioriteta.

Vid Doria, generalni sekretar TI Slovenia
15 let konvencije proti korupciji