Slovenska predsednica vlade Alenka Bratušek je imela v petek s predsednikom ECB-ja Mariem Draghijem 'zelo konstruktiven' pogovor o pregledu slovenskih bank. Hkrati je izkoristila priložnost in v sklopu obiska v Bruslju medije pozvala, naj ne špekulirajo o slovenskih bankah, ker bo kmalu "slika popolnoma jasna".

"Tukaj bi rada poudarila, da so vse številke, o katerih zdaj mediji špekulirajo ali pa špekulirate, res popolne špekulacije. Niso še znane številke oziroma obseg potrebnih sredstev, ki jih bo država morala zagotoviti. In na nek način bi prosila ali apelirala na medije, da s temi špekulacijami nehamo, ker to škodi državi," je dejala Bratuškova.

V zadnjih mesecih naredili ogromne korake
Premierka je zadovoljna z zagotovili, da bodo pri evropskem pregledu slovenskih bank upoštevali izide zdaj potekajočega pregleda. Optimistična je, da bo Sloveniji uspelo povrniti popolno zaupanje v banke in da gre država na splošno v pravo smer. "V zadnjih sedmih mesecih smo naredili ogromne korake, tako da pravzaprav čakamo samo še rezultate stresnih testov, ki se v tem trenutku izvajajo v naših osmih bankah. Prepričana sem, da bodo koraki, ki bodo sledili, v naše banke vrnili popolno zaupanje," je poudarila premierka po koncu dvodnevnega vrha EU-ja v Bruslju.

Izidov ni videl še nihče
Premierka je v četrtek na vrh EU-ja kolege prepričevala, da Novi Ljubljanski banki in Novi Kreditni banki Maribor, ki ju trenutno pregledujejo skupaj s še šestimi drugimi slovenskimi bankami (Abanko Vipa, Banko Celje, Gorenjsko banko, Unicredit banko Slovenija, Hypo Alpe Adria Bank in Raiffeisen banko), prihodnje leto ne bi bilo treba ponoviti pregleda na evropski ravni. "Rezultatov za NLB ni videl še nihče, vsaj takšna zagotovila imam, tako da so vse številke, o katerih se govori, čista in popolna špekulacija," je poudarila premierka, ki si prizadeva, da NLB-ju in NKBM-u drugo leto ne bo treba ponovno na stresne teste.

Molk Draghija o sestanku
Mario Draghi sestanka s slovensko premierko ni želel komentirati. So pa viri pri ECB-ju v četrtek zvečer znova pojasnili, da se bodo izidi pregleda na državni ravni seveda upoštevali pri evropskem pregledu, kar pomeni, da bo ta pregled za slovenske banke verjetno lažji in cenejši. V Evropski centralni banki so sicer že ob objavi seznama bank, ki bodo vključene v evropske preglede, pojasnili, da pregledi bank na državni ravni ne morejo nadomestiti sodelovanja bank v celostnem evropskem pregledu, in da torej tri slovenske banke iz evropskih testov ne morejo biti izvzete, a da bodo pri bankah, ki so že opravile podobne teste, upoštevali izide teh testov, tako da bo evropski pregled le dopolnilen.

Kaj se bo zgodilo s slovenskimi bankami?
V ECB-ju so še dodali, da na tej točki ne morejo napovedovati, kaj se bo zgodilo s slovenskimi bankami: "Očitno je, da bančni sektor ni zelo zdrav, a bomo videli. Številk še ne poznamo. Ne vemo, ali bo denar, ki je na voljo za reševanje težav bank, dovolj." Poudarili so še, da je evropski pregled obvezen za vse opredeljene sistemske banke v evrskem območju, tudi za španske, irske in slovenske banke, za katere že potekajo pregledi na državni ravni. Pogoji evropskega pregleda pa še niso določeni, tako da na tej točki pogojev v pregledu slovenskih bank ni mogoče primerjati s pogoji v evropskem pregledu.