Predstavniki največjih sindikalnih central so napovedali protest proti napovedani privatizaciji državnih podjetij. Foto: BoBo
Predstavniki največjih sindikalnih central so napovedali protest proti napovedani privatizaciji državnih podjetij. Foto: BoBo
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar meni, da bi dogovor s sindikati morali doseči že "nekje do konca novembra". Foto: BoBo

Združena levica je na odboru DZ-ja za finance in monetarno politiko predlagala sklep, s katerim bi parlament razveljavil svoje soglasje za privatizacijo 15 družb v državni lasti. V ZL-ju so mnenja, da se da privatizacijo ustaviti brez hujših posledic in da je potrebno temeljito analizirati vse ekonomske, socialne in javnofinančne vidike prodaje. Vlada je odgovorila, da bi zaustavitev prinesla odškodninske tožbe strank v trenutnih postopkih, odvračanje potencialnih investitorjev, zviževanje bonitetnih ocenih, višje stroške zadolževanja Slovenije v tujini, tveganje finančnih kazni, nenazadnje pa še padec konkurenčnosti in kredibilnosti države. Odbor je predlog sklepa zavrnil - podprli so ga le člani iz ZL-ja in SD-ja.

V ponedeljek bo ponovno pestro dogajanje pred vladno palačo, saj se je prizadevanjem za preprečevanje napovedane privatizacije nekaterih slovenskih gospodarskih družb v državni lasti pridružilo tudi sedem večjih sindikatov, med drugim ZSSS, KSJS, Neodvisnost, Pergam …

Kolumna Špele Šipek: Denar drugih

Predstavniki sindikalnih central nameravajo svoje zahteve predati predsedniku vlade Miru Cerarju. "Ena temeljnih zahtev je, da se postopki ustavijo," je na novinarski konferenci pojasnil predsednik največje sindikalne centrale Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.

Razložil je še, da na vladni strani ni bila narejena strategija, ki bi odgovorila na vprašanja glede nadaljnjega razvoja Slovenije, prav tako ne obstajajo neki pogoji za lastništvo teh podjetij. Ves ta proces, ki poteka v imenu določenih namenov iz Bruslja, pa ne sme imeti za cilj kupnine, ki bo prišla na račun izgube delovnih mest.

Država bi po njegovih besedah morala ščititi delavce, vendar državne institucije pri tem večkrat odpovedo. "Brutalnost kapitala, ki drvi po dobičke v naša dobra podjetja, je neizmerna," je še opozoril.

Sporne obljube Bruslju
"Obljube Bruslju se mi zlasti zdijo sporne, saj gre za polkolonialno razmerje do evropske prestolnice," je opozoril predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Ključno vprašanje, ki se ob tem po njegovem mnenju postavlja, je, kaj bodo imeli državljani od napovedane privatizacije. "Država tega ne pove," je opozoril.

Glede na to, da je država prodala brniško letališče podjetju, ki je v pretežni lasti nemške zvezne dežele Hessen, Telekom Slovenije pa bo najverjetneje prodan nemškemu Deutsche Telekomu, katerega največji delničar je nemška država (neposredno in posredno ima v lasti nekaj manj kot 32 odstotkov), pa bi morala vlada razložiti, da je pač slovenska država slab gospodar in lastnik, Nemčija pa je dober lastnik in odgovorno upravlja svojo lastnino, zato ji lahko zaupamo. "Ker smo nepošteni in ker ne znamo, je bolje, da to v našem imenu dela neka druga država?" je bil oster Štrukelj.

Cerar je obrnil ploščo
Predsednik KNSS – Neodvisnost Drago Lombar je spomnil, na predvolilne besede sedanjega premierja Mira Cerarja, da za vsako ceno ne namerava nadaljevati privatizacije. Po prvem obisku Bruslja pa je Cerar napovedal, da se bo privatizacija nadaljevala, kot je načrtovala prejšnja vlada.

Prvi mož Pergama Janez Posedi pa je opozoril, da pravzaprav ne gre za privatizacijo, temveč je bilo vse skupno premoženje že olastninjeno, danes pa se pogovarjamo o tem, da bi spremenili lastnika.

Sindikati so si bili sicer bolj kot ne enotni, da niso proti privatizaciji, temveč proti razprodaji državnega premoženja. Za transparenten proces privatizacije je po njihovem mnenju treba najprej zagotoviti določene pogoje, med katerimi so popravki prevzemne zakonodaje, okrepitev državne institucije v postopkih ter zaščita sindikalnih zaupnikov in predstavnikov delavcev v organih upravljanja oz. nadzora …

Koprivnikar: S sindikati se bomo naprej pogajali o drugačnih predlogih ukrepov
Vlada danes sicer ni obravnavala odziva sindikatov na najnovejši predlog varčevalnih ukrepov v javnem sektorju za leto 2015, a po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja vsi člani budno spremljajo dogajanje na pogajanjih. Ob tem je napovedal, da se bodo naprej pogajali o drugačnih predlogih, dogovor pa bi morali doseči že "nekje do konca novembra", saj bo s tem v decembru mogoče izvesti vse druge postopke.

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so se sicer nazadnje pogajali v sredo, ko so sindikati vnovič zavrnili veliko večino novih vladnih predlogov ukrepov. Koprivnikar je danes ponovil, da je sindikatom predstavil precej drugačne predloge od prvotnih - najnovejši predlogi ukrepov so namreč po njegovih besedah vsebinsko prilagojeni tako, da upoštevajo pripombe sindikatov, torej je vlada v veliki meri izločila tista razlikovanja, ki so bolj vplivala na posamezne poklicne skupine.

Sicer pa točne ocene predvidenega prihranka še ne more dati. Se pa pogajajo v okviru zastavljenih proračunskih ciljev - to ostaja nespremenjeno, je še poudaril vodja vladnih pogajalcev. Pogajanja vlade in sindikatov se nadaljujejo v sredo.



Združena levica je na odboru DZ-ja za finance in monetarno politiko predlagala sklep, s katerim bi parlament razveljavil svoje soglasje za privatizacijo 15 družb v državni lasti. V ZL-ju so mnenja, da se da privatizacijo ustaviti brez hujših posledic in da je potrebno temeljito analizirati vse ekonomske, socialne in javnofinančne vidike prodaje. Vlada je odgovorila, da bi zaustavitev prinesla odškodninske tožbe strank v trenutnih postopkih, odvračanje potencialnih investitorjev, zviževanje bonitetnih ocenih, višje stroške zadolževanja Slovenije v tujini, tveganje finančnih kazni, nenazadnje pa še padec konkurenčnosti in kredibilnosti države. Odbor je predlog sklepa zavrnil - podprli so ga le člani iz ZL-ja in SD-ja.