Opozorili so tudi na zakon o tujcih, ki močno zaostruje pogoje za tuje študente. Foto: Pixabay
Opozorili so tudi na zakon o tujcih, ki močno zaostruje pogoje za tuje študente. Foto: Pixabay

ŠOU v Ljubljani so študentje pozvali k nadaljevanju seje glede uskladitve akta o ustanovitvi Radia Študent. Od zadnje skupščine septembra se sicer ni spremenilo kaj dosti, sistemskih rešitev pristojno ministrstvo in vlada ne ponujata, so poudarili na skupščini. "Še vedno se ni zgodil umik spornih spremenjenih določil zakona o tujcih, ki zaostrujejo pogoje, pod katerimi lahko tuje študentke in študenti pridobijo dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija v Sloveniji. Nadaljuje se birokratsko zapostavljanje tujih študentov," je povedala Klara Jurečič iz Študentske fronte.

Predstavnica študentskih domov Lara Jana Gabrijel je opozorila, da se napoveduje zvišanje stanarine v študentskih domovih in da je neobstoječa stanovanjska politika privedla do najvišjih najemnin. Študentski domovi ostajajo prezasedeni, marca je na vselitev v dom čakalo več kot 500 študentov. Kakovost bivanja pa je zaradi dotrajanosti izredno nizka, je dejala in se zavzela za gradnjo novih domov.

Predstavnik Zagona, neodvisne poslanske skupine v študentskem zboru Študentske univerze (ŠOU) v Ljubljani, Bor Ravbar je izpostavil, da študentsko predstavništvo kljub uspešno sprejetemu zakonu za urejanje položaja študentov aktualne problematike študentstva ne rešuje. ŠOU v Ljubljani pa po njegovem mnenju skrbi predvsem za osebne interese oziroma le za družabne dogodke, ki jih organizirajo podjetja v lasti nekdanjih študentskih funkcionarjev. Opozoril je še, da ŠOU zapostavlja Radio Študent.

Akt o ustanovitvi ŠOU-a v Ljubljani

O tem je sicer več spregovorila Klara Gajšek z Radia Študent, ki si že mesece prizadeva za uskladitev akta o ustanovitvi s ŠOU-om v Ljubljani. Gre za uskladitve glede na aktualni zakon o nevladnih organizacijah, ki določa novo sestavo sveta zavoda. Uskladitev je nujna, da kot radio ohranijo status organizacije v javnem interesu, zakonski rok pa je pretekel marca. Status omogoča prijavljanje na razpise in zbiranje donacij in je tako nujen za zagotavljanje stabilne finančne prihodnosti radia, je pojasnila Gajšek.

Sredstva so lani znašala več kot 250.000 evrov v proračunu Radia Študent, kar je predstavljalo skoraj polovico letnih virov za delovanje radia. Seja, na kateri bi morala biti sprememba akta obravnavana, pa je bila zaradi odhoda nekaterih poslancev nesklepčna in tako predčasno prekinjena, je povedala in pozvala k nadaljevanju seje ter potrditvi akta.

Pred samo skupščino je predstavnice Študentske fronte in Društva Iskra sprejel Franc Janžekovič z direktorata za visoko šolstvo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Spregovorili so o problematiki državnih štipendij, katerih višina ni bila usklajena z osnovnimi življenjskimi stroški že od leta 2017.

Glede gradnje novih študentskih domov so se strinjali, da se z gradnjo na Roški v prihodnjih letih trenutni primanjkljaj študentskih postelj ne bo pokril in da je to zgolj obliž na rano. "Kakršnega koli sklepa današnjega sestanka ni bilo, se pa tudi predstavnikom na ministrstvu zdi potrebno, da na svoje težave glasno opozarjamo, saj se le tako pride do kakih dolgoročnih sistemskih rešitev," so sporočili.