Kot v imenu Slovenske škofovske konference (SŠK) opozarja Ivan Štuhec, se v SŠK-ju sprašujejo, ali so verujoči resnično enakopravni državljani, ki lahko svojo vernost živijo tako v javnem kot zasebnem življenju. "Skrbi nas pristransko razumevanje načela ločitve Cerkva in verskih skupnosti ter države, ki se pogosto razlaga kot njihova izključitev iz vseh javnih zadev," piše Štuhec.

Religijske vsebine niso sestavni del vzgojno-izobraževalnih programov, zaradi česar verska vprašanja vse od vrtca do univerze "ostajajo tabutema". S tem pa se po pisanju Štuheca spodbujajo predsodki, ki se pogosto izražajo pod krinko umetniškega ustvarjanja, enostranskega medijskega prikazovanja in posploševanja napak, kaznivih dejanj ali grehov posameznikov na vse kristjane.
Posebej pa je izpostavil "kristjanofobijo", ki da prihaja do izraza z različnimi napisi zlasti na cerkvenih stavbah. Tovrstni pojavi do zdaj niso doživeli nikakršne pravne sodbe, ki bi dala vedeti, kje so meje kratenja človekovega dostojanstva, spoštovanja in strpnosti, je opozoril.

SŠK upa na prepoznavanje pozitivne vloge Cerkve
Obenem pa v komisiji ugotavljajo, da je Slovenija ena redkih držav EU-ja, ki ni uredila materialnega položaja cerkva in verskih skupnosti. V SŠK-ju sicer nimajo težav, če je javnost kritična do finančnih nepravilnosti v verskih ustanovah, a da zadnji čas prihaja do "sistematičnega spodbujanja sovraštva do kristjanov".
Štuhec je izpostavil tudi številne družbenokoristne dejavnosti Cerkve na Slovenskem, zlasti dejavnosti Karitas. V komisiji zato med drugim pričakujejo, da bo slovenska družba dosegla soglasje o religioznosti kot pozitivnem družbenem dejstvu, ki številnim državljanom pomaga osmišljati življenje in s tem krepi njihovo etično držo. Prav tako pričakujejo, da se bodo politično pomembne osebnosti ogradile od tistih pojavov, ki brez razloga napadajo kristjane in Katoliško cerkev.