V razpravi sodeluje tudi nekdanji gospodarski minister v Pahorjevi vladi, Matej Lahovnik. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
V razpravi sodeluje tudi nekdanji gospodarski minister v Pahorjevi vladi, Matej Lahovnik. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Umetniki, ki so si nadeli ime zdajšnjega predsednika vlade v imenu neke moderne umetnosti so s spremembo imena praktično v dveh, treh letih zaslužili več, kot jih bo predsednik vlade v štirih letih za resno delo. To je absurd vseh absurdov.

Matej Lahovnik
Zbor za republiko
Zbor za republiko se je zbral v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Ne bom pozabil: ko sem še bil minister, je vlada od MOL-a odkupila nepremičnino za pet milijonov evrov. Ko sem povprašal, kje je logika, da tako velik denar dajemo za nekaj, kar bo še naprej precejšen strošek, mi je bilo sugerirano, da vtikam nos tja, kjer ni moje področje, da je že vse dogovorjeno in da že vedo, za kaj je to potrebno.

Lahovnik
Franc Kangler
Po Kanglerjevem mnenju se bo vlada pri urejevanju pravnega sistema morala soočiti z "mračnimi silami", ki "so na delu". Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Nujna bo odprava teh privilegijev ki jih imajo od Zveze borcev do kar hočete. Zelo karikiram in poenostavljam, ampak: Bil vpoklican, dve leti hodil okoli po hosti, zdaj pa bo do smrti živel na ta račun, pa še njegovi sorodniki. Poudarjam, da karikiram. Pa pri študentih - to, kar ti naši študentje smatrajo kot svoje pravice - oprostite, tega ni nikjer drugje na svetu. Nikjer ni toliko študentov s toliko bonitetami.

Hubert Požarnik
Boštjan M. Turk
Okroglo mizo je vodil politični analitik Boštjan M. Turk. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Vaskrsić je bil svojega denarja vreden. Videl je vzor in ni hotel plačevati dolgov. A na koncu je pravna država funkcionirala, v nasprotju s stotinami Vegradovih delavcev, na stotine jih je ostalo brez plač in socialnih prispevkov. Pa ni bilo zaplembe premoženja Hilde Tovšak.

Jože Rant
Okrogla miza Zbora za republiko

Na okrogli mizi v okviru Zbora za republiko so se o tem pogovarjali: ekonomist, nekdanji Zaresov gospodarski minister vlade Boruta Pahorja in nekdanji poslanec LDS-a Matej Lahovnik; politični analitik Boštjan M. Turk (ki je pravkar postal kandidat za člana programskega sveta RTV SLO); psiholog, politik in pisec Majniške deklaracije Hubert Požarnik; filozof in teolog Jože Rant.

"Stanje v Sloveniji nepravično"
Država Slovenija je lani porabila 2,2 milijarde evrov več, kot je ustvarila. Ob takšni dinamiki zadolževanja je več slovenskih ekonomistov napovedalo mogoč bankrot Slovenije v nekaj letih. Državno vodstvo se tako sooča z dilemo: treba je rezati stroške, da bi se izognili bankrotu; hkrati pa je treba nameniti sredstva (ali davčne olajšave) za spodbudo potrošnje in gospodarske rasti, brez katere ne bo niti dolgoročnega poplačila dolgov niti blaginje med prebivalstvom.

Slovenija kmalu med "prašičje" države?
S takšno dilemo - varčevati ali trošiti - se ne sooča le Slovenija, temveč je kriza, kot je znano, dodobra udarila celotno evroobmočje. Države PIIGS z nestabilnimi javnimi financami - Portugalska, Italija, Irska, Grčija, Španija (ki se jim po napovedi ekonomista Bernarda Brščiča lahko kaj kmalu pridružimo tudi mi) - se vse bolj soočajo z možnostjo (ali že realnostjo) zunanje, naddržavne intervencije v suvereno ekonomijo.

"Varčevanje kot temelj nove depresije"
Še posebej pri reševanju Grčije pa več najvplivnejših ekonomistov - med njimi tudi nobelovec Paul Krugman - opozarja, da bo ravno radikalno krčenje javnih izdatkov zadalo dokončni udarec grški ekonomiji. Da bi ravno povečana državna potrošnja, "new deal", lahko preprečila tako padec Grčije kot nastanek nove recesije, podobne veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja; ki se je končala (in obrnila) v 2. svetovni vojni.
Ob primarno ekonomskem vprašanju so se razpravljavci osredinili na vidik pravičnosti, človekovih pravic in blaginje. Temeljna dilema pa je: kaj je pravično? Da država varčuje ali da država troši?


Lahovnik: Vlada ima mandat za spremembe
Lahovnik je ocenil, da je neselektiven dvig davkov še največji poseg v pravičnost, saj je davek zaseg posameznikovega dohodka in poseg v njegovo pravico, da z lastnim dohodkom razpolaga. Najpravičneje je, da vlada postavi v središče stabilizacijo javnih financ, ne pa da ohranja nevzdržno javno porabo in nas pripelje do grškega scenarija. Vlada mora torej uporabiti "osnovno gospodinjsko logiko - porabi, kolikor ustvariš" in ne troši na račun prihodnjih rodov, je zatrdil.
"Močan odpor interesnih skupin"
Seveda pa bo pri varčevanju vlada naletela na močan odpor "privilegiranih interesnih skupin". "Te skupine so zelo spretne pri izkoriščanju državne blagajne," je zatrdil. Simptom takšnega odnosa po njegovem mnenju prikazuje odpor tistih, ki so glasno nasprotovali ukinitvi kulturnega ministrstva, čeprav sploh niso krčili porabe. "Umetniki, ki so si nadeli ime zdajšnjega predsednika vlade v imenu neke moderne umetnosti so s spremembo imena praktično v dveh, treh letih zaslužili več, kot jih bo predsednik vlade v štirih letih za resno delo. To je absurd vseh absurdov," je izjavil nekdanji gospodarski minister.

Slovenija ima po njegovem mnenju tri temeljne negativne vzorce: hranjenje na proračunskih virih, plačilna nedisciplina in neučinkovito reševanje sodnih sporov. Takšna družba je nepravična sama po sebi in sproža negativno obnašanje ljudi. Zato ima vlada dolžnost in mandat, da to spremeni. Ljudje sicer nimajo izkušenj s črnim scenarijem, zato vlada za to po Lahovnikovem mnenju ne bo nagrajena - kar pa dolžnosti in pravičnosti ne zmanjša.

Mnogotere vrste pravičnosti
Požarnik se je kot filozof vprašal, kaj je pravično? Poudaril je, da je vrst pravičnosti zelo veliko, od družbenega okolja pa tudi posameznika je odvisno, kateri namenja več pozornosti - od tega je odvisna tudi njegova sreča. Nekdo dojema pravičnost kot to, da so vsi podobni in imajo podoben status, koristi - drugi pa pravičnost dojema kot možnost, da imajo v tekmi vsi omogočena enaka izhodišča. Tretji vidijo pravičnost v tem, da tako okolja kot surovinskih in finančnih sredstev ne trošimo na račun naših potomcev - pravni ekvivalent je t. i. zlato pravilo, o čemer se slovenska politika odloča, ali naj ga vključi v ustavo.

"Pravičnost enačijo s pravicami in so nehvaležni"
Vidiki pravičnosti so še mnogoteri, bistvo pa je, da v slovenski družbi okoli tega ni soglasja, je svoje mnenje predstavil Požarnik. Še več, pri nas vlada "nezaslišan individualizem", ko posamezniki in skupine delujejo bolj ali manj samo z vidika lastnih koristi. Ko v enačbo dodamo to, da Slovenci "pravičnost enačijo s pravicami" in pridobljene pravice, ki pogosto nimajo nobene povezave s temeljnimi človekovimi pravicami, štejejo za dane in samoumevne, v Sloveniji "zavlada tudi nehvaležnost".

"To so bonitete, ki smo jih skozi desetletja dali skupinam in jih enačijo s pravičnostjo, zato se jim niso nikoli pripravljeni odpovedati," je izjavil. Vlada bo morala narediti rez, da ne bomo živeli na račun svojih potomcev, pri tem pa bo neizogibno morala poseči v tovrstne "pravice", je napovedal.
Rant: Imamo težko vzdržljiv sistem
Po mnenju Jožeta Ranta imamo že kar sistemsko nepravičnost, ki se kaže kot dvoličnost pravosodja. Pri tem je izpostavil primer, ko so Zoranu Vaskrsiću hišo hitro zarubili, pri stotinah neplačanih delavcev Vegrada pa o kakšnih zaplembah premoženja Hilde Tovšak ni govora. Takšni primeri pripeljejo do stanja, ko med ljudmi vlada globoko nezaupanje v pravni sistem, v takem stanju pa je gospodarski razcvet zelo oviran, je dejal.

Slovenija po njegovem nujno potrebuje sistemsko racionalizacijo, saj je - tako Rant - javni sektor prerazbohotjen, prav tako imamo daleč previsoko število občin. "Z dvema milijonoma ljudmi smo predmestje," je dejal, in pri naši majhnosti je takšen javni sistem zelo težko vzdržljiv. Zato bodo morali ljudje sami spoznati, da mora vsak nekaj storiti in vsak nekaj prispevati, če hočemo kot država preživeti. "Ljudje morajo sami spoznati, da imajo tako pravice kot dolžnost. Eni živijo na račun drugih, drugi uživajo. Treba je spremeniti mentaliteto," je sklenil.

Kangler: Strah me je živeti v tej državi
Iz občinstva je svoj prispevek podal tudi mariborski župan Franc Kangler. Ob varčevanju je izpostavil regionalno pravičnost - ne zdi se mu prav, da povprečen moški "na drugi strani Trojan" živi od pet do sedem let manj kot na drugi strani kljub majhnosti države. Ocenil je tudi, da pravosodni sistem ne odraža polne pravičnosti - še več, stanje je tako, da ga je "strah živeti v tej državi", saj veljajo "veljajo dvojni kriteriji".

"Ko sem branil zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih služb v parlamentu, so mi porezali vse štiri gume na avtomobilu. Pred policijo. Pa ravno tisti dan kamere niso delovale. Vlomili so predsedniku države, parlamenta, poslancem, vsaj 18 takih vlomov je bilo. Mračne sile so na delu, pa naj se sliši še tako smešno," je izjavil glede njegovih let v državnem zboru. Meni, da podobne težave čakajo tudi zdajšnjo vlado, če bo želela narediti pravni red in finančno disciplino.
Turk: Brez Pučnika ne gre
Turk ob konceptu pravičnosti ne more brez misli na Jožeta Pučnika, ki je po njegovih besedah "z žrtvijo, zgledom in besedo oral ledino pravičnosti v tem prostoru", še preden se je vrednota demokracije v Sloveniji sploh uveljavila. Ob tem se je dotaknil tudi aktualne afere s poslancem PS-ja, ki je "ovajal in posegal v protidemokratične pravice in intimo novinarskih kolegov".

Povabjen, a odsoten je bil politik Andrej Umek, ki je pod vlado Janeza Drnovška vodil resor znanosti in tehnologije ter kratkotrajni okoljski minister pod Andrejem Bajukom.

Umetniki, ki so si nadeli ime zdajšnjega predsednika vlade v imenu neke moderne umetnosti so s spremembo imena praktično v dveh, treh letih zaslužili več, kot jih bo predsednik vlade v štirih letih za resno delo. To je absurd vseh absurdov.

Matej Lahovnik

Ne bom pozabil: ko sem še bil minister, je vlada od MOL-a odkupila nepremičnino za pet milijonov evrov. Ko sem povprašal, kje je logika, da tako velik denar dajemo za nekaj, kar bo še naprej precejšen strošek, mi je bilo sugerirano, da vtikam nos tja, kjer ni moje področje, da je že vse dogovorjeno in da že vedo, za kaj je to potrebno.

Lahovnik

Nujna bo odprava teh privilegijev ki jih imajo od Zveze borcev do kar hočete. Zelo karikiram in poenostavljam, ampak: Bil vpoklican, dve leti hodil okoli po hosti, zdaj pa bo do smrti živel na ta račun, pa še njegovi sorodniki. Poudarjam, da karikiram. Pa pri študentih - to, kar ti naši študentje smatrajo kot svoje pravice - oprostite, tega ni nikjer drugje na svetu. Nikjer ni toliko študentov s toliko bonitetami.

Hubert Požarnik

Vaskrsić je bil svojega denarja vreden. Videl je vzor in ni hotel plačevati dolgov. A na koncu je pravna država funkcionirala, v nasprotju s stotinami Vegradovih delavcev, na stotine jih je ostalo brez plač in socialnih prispevkov. Pa ni bilo zaplembe premoženja Hilde Tovšak.

Jože Rant
Okrogla miza Zbora za republiko