Udeleženci shoda na križu nosijo ime župnije in število žrtev. Foto: BoBo
Udeleženci shoda na križu nosijo ime župnije in število žrtev. Foto: BoBo
Sušnik je opozoril tudi na tragične žrtve, zapisane na farnih spominskih ploščah, pripetih na križih. Gre za 167 far (župnij) in 14.196 mrtvih iz "nedokončanega seznama" ter nedoumljivo razsežnost nasilja, ki dostojnega epiloga do danes še ni dočakalo, je dodal. Foto: BoBo

Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino smo Slovenci med vojno in neposredno po njej utrpeli okoli 97.500 smrtnih žrtev. Okoli 83.000 ljudi je umrlo med vojno, več kot 14.000 pa po vojni. Med zadnjimi so večinoma umrli v povojnih pobojih, v katerih so nove jugoslovanske in slovenske komunistične oblasti obračunale z domobranci in drugimi, ki so jih dojemale kot nasprotnike, piše STA.

Na Zaplazu spravna slovesnost novomeške škofije
V Ljubljani opomnili na povojne poboje

Zbrano množico na Kongresnem trgu je nagovoril predsednik Nove slovenske zaveze, ta je shod organizirala, Peter Sušnik. Spomnil je na zadnjo soboto v maju 1945, ko je na Kongresnem trgu množica slišala govor "jugoslovanskega diktatorja Tita in njegovo napoved genocida, ki je nato Slovenijo spremenil v največje morišče v Evropi".

"Danes smo tu zato, da ponudimo priložnost našemu narodu, da se zamisli nad usodnostjo teh izrečenih besed. Potem je nastopila morija, ki ni imela ne prej in ne pozneje podobne tragedije v številu slovenskih žrtev glede na kratko dobo trajanja," je opozoril Sušnik. Dodal je, da želijo s shodom povedati, da je treba "prekletstvo začarane množice izpred sedmih desetletij presekati in se vrniti v realnost kot dostojen in civiliziran narod".

Sušnik je opozoril tudi na tragične žrtve, zapisane na farnih spominskih ploščah, pripetih na križih. Gre za 167 župnij in 14.196 mrtvih ter nedoumljivo razsežnost nasilja, ki dostojnega epiloga do danes še ni dočakalo, je dodal.

Jamnik: Nov korak k novim odnosom
Spominske križe, z imeni župnij in številom žrtev v njih, ki so jih nosili udeleženci, je blagoslovil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je govoril o spominu, odpuščanju, svobodi in pomenu sprave.

"Brez resnice in poznavanja tega, kar se je zgodilo v zgodovini, in brez spominjanja se sprava ne more zgoditi. Zato so vsa prikrivanja, ignorance in populizmi poniževanje sprave," je prepričan. Veličina človeka je v odpuščanju in nič se ne bo spremenilo, če se bomo neprestano, kot je poudaril, jezili na neke sovražnike.

Prvi korak naj bi po njegovih navedbah naredili pri sebi. Zato naj bo to srečanje in blagoslovitev križa po Jamnikovih besedah nov korak k temu, da moramo "zaživeti v novih odnosih, spoštovati drug drugega, hkrati pa se spominjati lepih in temnih dogodkov v naši zgodovini".

Spominska slovesnost za po vojni pobite na Zaplazu pri Trebnjem
V organizaciji novomeške škofije je spominska slovesnost za po vojni pobite potekala tudi pri romarski cerkvi Matere božje na Zaplazu pri Trebnjem. Novomeški škof Andrej Glavan je v nagovoru dejal, da revolucija, ki je povzročila globok prepad zaradi tolikih medvojnih in povojnih žrtev, še danes deli slovenski narod. Izrazil je obžalovanje, da se je bolj kot v kateri koli drugi evropski državi prav v Sloveniji zgodil ta bratomorni boj. Za spravo sta po Glavanovem mnenju potrebna resnica in sočutje.

A do resnice je včasih težko priti. "Dokler bodo zgodovinarji izhajali iz ideoloških stališč in izhodišč, bo vsak imel in zagovarjal svojo resnico," je dodal Glavan. Pod križem, ki so ga blagoslovili, so mladi prinesli zemljo iz 31 krajev trpljenja in smrti v skupno posodo.

IDS: Nevarna rehabilitacija fašizma
Dogodek je že sprožil politične odzive. V Iniciativi za demokratični socializem (IDS), ki je del Združene levice, so v izjavi za javnost zapisali, da posameznikom in posameznicam ter njihovim družinam ne odrekajo pravice do spomina kot tudi ne lastnega videnja dogodkov.

"Vendar odločno nasprotujemo namenu in sporočilu napovedane spominske slovesnosti. Njenim organizatorjem gre za povzdigovanje vseh članov protipartizanskega gibanja v "mučence", kar vključuje vse tiste, ki so zavestno in z jasnimi političnimi cilji prispevali k nastanku in delovanju organizirane kolaboracije," so dodali.

Po njihovem mnenju je glavni cilj nove slovenske zaveze rehabilitacija slovenske kolaboracije med drugo svetovno vojno. To pa je del nevarnega poskusa prevrednotenja fašističnega projekta, ki je imel privržence tudi v državah zmagovalkah, zlasti med verskimi dostojanstveniki in drugimi člani katoliškega političnega tabora, so zapisali.

Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino smo Slovenci med vojno in neposredno po njej utrpeli okoli 97.500 smrtnih žrtev. Okoli 83.000 ljudi je umrlo med vojno, več kot 14.000 pa po vojni. Med zadnjimi so večinoma umrli v povojnih pobojih, v katerih so nove jugoslovanske in slovenske komunistične oblasti obračunale z domobranci in drugimi, ki so jih dojemale kot nasprotnike, piše STA.

Na Zaplazu spravna slovesnost novomeške škofije
V Ljubljani opomnili na povojne poboje