Vaša ocena: 
Ocena 4,3 od 21 glasov
Ocenite to novico!
| Sodni zaostanki posredno vplivajo na število kršitev delavskih pravic. Delodajalci se namreč zavedajo, da mnogo delavcev zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov ne bo šlo v sodni spor. Raje se vdajo v usodo in ne ukrepajo. Smiselno pa bi bilo tudi ponovno preveriti višine glob za posamezne kršitve in jih tudi ustrezno spremeniti. | ||
| Vida Fras, generalna sekretarka KSS Pergam. | ||
| Delovni inšpektorji delo izvajajo v obliki: | ||
| - rednih inšpekcijskih pregledov naključno izbranih subjektov, - rednih in izrednih pregledov subjektov, izvedenih na podlagi pobud, - kontrolnih inšpekcijskih pregledov v primeru naložene odprave nepravilnosti, - usmerjenih akcij nadzora s področja delovnih razmerij (letos npr. nadzor nad izvajanjem Zakona o minimalni plači, op. a.) in področja varnosti in zdravja pri delu, - koordiniranih akcij ugotavljanja in preprečevanja zaposlovanja na črno in drugih skupnih akcij. Vir: Inšpektorat RS za delo |
||
| UGOTOVLJENE KRŠITVE V LETU 2009 | ||
| V letu 2009 so kršitve v zvezi s plačilom za delo predstavljale kar 25,31 odstotkov vseh ugotovljenih kršitev. Inšpektorat za delo je ugotovil skupaj 1.522 tovrstnih kršitev, od tega se 759 kršitev nanaša na (ne)pravočasno plačilo in 424 kršitev na (ne)plačilo regresa za letni dopust. Sledijo kršitve v zvezi s krajem in načinom izplačila plač ter v zvezi z izročitvijo pisnega obračuna plače (160), kršitve v zvezi z izplačevanjem dodatkov in povračilom stroškov (81), kršitve v zvezi z izplačevanjem nadomestila plače (45), kršitve v zvezi z nezakonitim pobotom plače (40) ter neupoštevanjem minimuma pri plačilu (11). | ||
Vse pogostejše so zgodbe delavcev, ki več mesecev ne dobijo plačila za opravljeno delo. Kje so vzroki - v slabi zakonodaji, premajhnem številu inšpektorjev ali prepočasnih postopkih?
Ob farsi v Vegradu je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik za jesen napovedal spremembo delovnopravne in inšpekcijske zakonodaje. Kljub ukrepanju delovnih inšpektorjev, izrečenim kaznim in celo vloženim ovadbam zaposleni v Vegradu namreč (še danes) niso v celoti poplačani za opravljeno delo.
In katere so največje "luknje" v zakonodaji? Kot je za MMC pojasnil glavni inšpektor za delo Borut Brezovar, imajo inšpektorji, ki izvajajo nadzor nad veljavnimi zakoni in predpisi, precej omejene pristojnosti. Inšpektor namreč lahko ukrepa le v določenih, zakonsko opredeljenih primerih - v skladu z 134. in 135 členom Zakona o delovnih razmerjih, ki govori o dnevu, načinu in kraju izplačila plač ter v skladu z 126. členom ki govori o minimalnem izplačilu, določenem po zakonu o minimalni plači oz. v kolektivni pogodbi.
Delavec mora pravico sam poiskati na sodišču
Poleg tega pa lahko inšpektor za omenjene kršitve delodajalca kaznuje z globo (prekršek pomeni tudi kršitev drugega odstavka 136. člena, ki določa, da delodajalec svoje terjatve brez pisnega soglasja delavca ne sme pobotati s svojo obveznostjo plačila), ne more pa mu naložiti plačila neizplačane plače. Delavec mora namreč pravico poiskati pred pristojnim delovnim sodiščem, pri čemer mora sodni postopek sprožiti v petih letih, sicer pravica do uveljavitve spora zastara.
| Zakonodaja, na podlagi katere poteka delo delovnih inšpektorjev: - Zakon o inšpekciji dela - Zakon o inšpekcijskem nadzoru - Zakon o delovnih razmerjih |
170.000 delodajalcev nadzira 86 inšpektoric in inšpektorjev
Težave pa pomeni tudi premalo inšpektorjev. Okoli 170.000 delodajalcev v Sloveniji z Inšpektorata za delo nadzira 86 inšpektoric in inšpektorjev, od tega 44 na področju delovnih razmerij. Na kadrovsko stisko so večkrat opozorili, zato so bili lani veseli odločitve ministrstva za delo, da ekipo okrepijo, kar pa se bo po Brezovarjevih besedah v praksi poznalo šele v prihodnjih letih.
Brezovar ob tem izpostavlja tudi strožje kazni oz. pooblastilo, ki bi omogočalo izrekanje glob v razponu. "S tem bi lahko inšpektorji pri posebno hudih kršitvah izrekali višje globe od najnižjih predpisanih in tako dosegli večjo disciplino med delodajalci," je prepričan Brezovar, ki med oteževalnimi okoliščinami dela inšpektorjev našteje tudi onemogočen vpogled v evidence drugih nadzornih organov – npr. Davčne uprave RS-a (v njeni pristojnosti so tudi prispevki za zdravstveno in socialno zavarovanje) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vpogled v evidence drugih nadzornih organov bi bila prednost
"Z vpogledom v te evidence bi pridobili koristne informacije o delodajalcu, še preden bi pri njem opravili inšpekcijski nadzor. Prav tako pa bi lahko inšpektor po opravljenem nadzoru in naloženih ukrepih preveril, ali je delodajalec določene nepravilnosti odpravil. Poenotena informacijska podpora bi omogočila večje sodelovanje," je prepričan glavni inšpektor. Sicer se zaveda, da zaradi narave predlaganih sprememb in posledično višjih finančnih sredstev do uveljavitve teh ne more priti čez noč. So pa že vzpostavili dostop do določenih podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Zlorabe namreč lahko po njegovih besedah preprečimo le z usklajeno uporabo preventivnih in prisilnih ukrepov. Ključno vlogo pri vsem pa ima tudi (ne)odgovornost vodilnih v podjetjih, ki za svoja dejanja pogosto ne odgovarjajo tudi zaradi počasnih postopkov na tožilstvu oz. sodišču.
Pergam: Težava niso omejena pooblastila, ampak premalo inšpektorjevVzroke za številne kršitve delovnopravne zakonodaje v sindikatu Pergam sicer ne pripisujejo omejenim pooblastilom inšpektorjev, ampak premajhnemu številu le-teh, na kar so že večkrat opozorili na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), a "brez uspeha".
"Podjetja, ki ne plačujejo prispevkov, ne bi smela poslovati"
"Država ne bi smela varčevati pri številu inšpektorjev dela in pri iskanju učinkovitih rešitev za zmanjšanje sodnih zaostankov. Neodzivnost na teh področjih vodi v vsesplošni kaos, kakršnemu smo trenutno priča na področju plačevanja prispevkov za socialno varnost. Pravna država je tu popolnoma zatajila," je ostra Frasova. Po njenih besedah bi bilo smiselno znova razmisliti o vrnitvi na "stara zakonska določila", ki so onemogočala poslovanje podjetij, če delavcem niso tekoče poravnala prispevkov za socialno zavarovanje (to nov predlog pokojninske zakonodaje tudi vsebuje, op. a.).
Za mnenje smo se obrnili tudi na izvršnega sekretarja za pravno področje in področje delovnih razmerij pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, Andreja Zorka, a odgovorov (do zdaj) nismo prejeli. Na Združenju delodajalcev Slovenije pa pravijo, da bodo svoje stališče predstavili, potem ko bodo znane spremembe delovnopravne zakonodaje, ki jih je minister Svetlik napovedal sredi avgusta.
Za neplačano kazen za nepravilno parkiranje te vtaknejo v uklonilni zapor, za neplačane plače in prispevke v višini enega milijona evrov pa dobiš nagrado za naj managerja leta.
Investitorjevi roki za dokončanje del so prekratki in nemogoči, ker se dela v nenormalnih vremenskih razmerah in temperaturnih pogojih. Kar se pa tiče nerazumljivo dolgih plačilnih rokih tudi od 60 do 120 dni po opravljeni storitvi pa še potem je veliko vprašanje, če ti bodo sploh plačali, namesto, da bi bil rok 8 dni potem pa takoj izvršba kot ga imajo v Nemčiji.
Saj, če ti ne plača v roku 8 dni po opravljeni storitvi ti bo kasneje še težje, ker nimajo dovolj kapitalskih rezerv.
Direktiva se ne menja samo zaostruje. Lovit in kaznovat majhne ribe, za velike so pa luknje v zakonu. Tako se vaše delo izvaja, že odkar inšpekcija obstoja, so mi še povedali.
In ne se preveč izgovarjat na zakone. Zakoni so itak pisani tako , da se jih lahko interpretira , kakor želite. Vsi vemo kako.....
Mafija! Cosa nostra so vajenci.......
Kdo je na oblasti? Mujo, s hlačami iz rdečega križa, ali nekdo, ki je bogat?
Komu je bog najprej brado ustvaril? Sebi ali drugim?
Pa samo še to. Takrat, v mojem primeru je nastopil avtomatizem. Pač mi je pokazalo na kontu minus in je postopek stekel. Za to ni nihče potreboval inšpektorja
Ne bo držalo. Za male cigane imaš računalniški program, za velike te zadeve vedno potekajo z ročno kontrolo (tako varovalko je zelo enostavno sprogramirati - da papir ne zbezlja avtomatično v kuverto, ampak da prej pade na mizo kakšnega šefa). Če pa ročna kontrola odpove, se naredi pa pritožbo, ki je nikoli ne obravnava računalnik, pač pa človek. Ta človek pa ponavadi ve, kaj je zaželjeno, da stori. Tako kot Lj redarji zelo dobro vedo, na katere avtomobile ni pametno obešati lisic...
III. GOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJA
66. člen
(varstvo dela)
Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.
Kaj to pomeni gospod inšpektor, kdo pa je zaposlen v državi inštituciji jaz ali vi? Sicer pa kaj vam piše v UR. l. RS.št. 38/1994 Zakonu o inšpekciji dela, kdo sodeluje in s kom, vse člene si poglejte od prvega do zadnjega pa vam bo vse jasno kdo laže in zavaje delavce.
V zakonu o inšpekcijskem nadzoru vse piše kakšne pristojnosti in ukrepe imajo na razpolago ki je objavljen v UR.L.RS.št.43/2007 ZIN-UPB1.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
38. člen
Z globo 1.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
– ne posreduje dokazov in drugih podatkov oziroma ne omogoči zaslišanja prič najkasneje v treh dneh od prejema zahteve inšpektorja (drugi odstavek 19. člena);
– ovira ali onemogoči vstop inšpektorja v prostore, objekte ali k napravam (20. člen);
– ne omogoči inšpektorju nemotenega opravljanja nalog inšpekcijskega nadzora (23. člen);
– na zahtevo inšpektorja in v roku, ki ga določi inšpektor, ne da pisnega pojasnila, dokumentacije in izjave v zvezi s predmetom nadzora (29. člen);
– ne spoštuje z odločbo odrejenih ukrepov inšpektorja;
– ne objavi odločbe inšpektorja ali njenega povzetka v nasprotju z odredbo inšpektorja (36. člen);
– poškoduje, odstrani ali prikrije odločbo inšpektorja ali njen povzetek, ki je javno objavljen (36. člen).
Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost oziroma odgovorna oseba državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti.
Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Globa za prekršek iz prvega odstavka tega člena se lahko izreče večkrat zapored.
Najbolj me je pa zmotilo, ker nikjer ne piše niti v ZID in niti v ZIN-UPB1 ni omenjeno kakšne kazenske določbe so, če inšpektorji (uradne osebe) naredijo kazniva dejanja zaradi ne ukrepanja ob neplačevanju plač in socialnih prispevkov ter drugačnem izkoriščanju delavcev, omogočajo delodajalcem pridobitev neupravičene koristi, kar pa je korupcija.
Ravnanje uradnih oseb, javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev v državnih organih, ki so z opustitvami dolžnega nadzora in ukrepanja ob očitnih in grobih kršitvah temeljnih pravic delavcev omogočale delodajalcem pridobitev neupravičene koristi, je kršitev dolžnega ravnanja, ki ustreza definiciji korupcije po zakonu o preprečevanju korupcije. Glede na težo posledic za žrtve pa je to tudi odraz popolnega pomanjkanja integritete pri uradnih osebah, ki se na opozorila o očitnih kršitvah pravic delavcev sploh niso odzvale, ki po načinu in posledicah grobo posegajo v bistvo človekovega dostojanstva na delovnem mestu.
Uradne osebe bi po svojem uradnem položaju in pooblastilih mogle in morale ukrepati ter tudi po uradni dolžnosti poostriti nadzor nad kršitelji. Ker pa so namesto tega celo vedoma onemogočale delavce pri uveljavljanju njihovih pravic, so si nekateri delodajalci z brezobzirnim izkoriščanjem in nečloveškim ravnanjem kopičili neupravičeno protipravno premožensko korist.
Sprenevedanje slovenske politike, ene in druge, mi že hudo preseda! A to bi lahko bil le moj osebni problem, če ne bi to sprenevedanje uničevalo slovenske družbe in države, predvsem pa povečevalo revščino, ščitilo bogatejše in goljufe, servisiralo trenutne interese najmočnejših skupin, uničevalo še preostanke socialne in pravne države, vsem nam, predvsem pa mladim, jemalo še zadnje upanje kakršne koli razvojne prespektive. Dogodkov, ki potrjujejo mojo črnogledost je vedno več, tisti, ki bi morali nastalo zmedo reševati, pa le nemočno begajo od enega do drugega problema in iščejo neke kratkoročne rešitve. Če jih sploh. Blaginja prebivalcev pa jih bolj malo briga.
Da je problem neplačevanja prispevkov za socialno varnost zaposlenih eden zadnjih razvpitih škandalov, ki ga je zakuhala oblast, sedaj se pa čudi in ga poskuša neuspešno reševati. Je tudi kazalec slovenske politike, ki se začne ukvarjati s problemi takrat, ko so že skoraj nerešljivi, do pogorišča pa nima nikakršne razvojne vizije, ne prisluhne strokovnjakom in ne upošteva opozoril, ki jih ji sporoča tistih nekaj institucij, ki sploh še opravljajo svoje delo.
Problem neplačevanja prispevkov se namreč ni porajal včeraj, temveč je star že desetletje in se je začel z ukinitvijo službe družbenega knjigovodstva, ki je bdela nad zakonitostjo finančnih manipulacij ter s sprejetjem zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, ki je začel veljati leta 2000.
Ali bo kdo sploh odgovarjal za nedelo zadnjega desetletja?
Ker vse kaže, da se pristojne institucije sprenevedajo ali pa ne znajo brati zakonov, jim rade volje pomagam 262. člen nevestno delo v službi Kazenskega zakonika iz UR. L. RS. št. 95/20024 in po zdajšnem kazenskem zakoniku UR. L.RS.št. 55/2008 po 257. členu zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic in 258. členu nevestno delo. Odvisno od tega kdaj se je zadeva zgodila tisti kazenski zakonik se pa gleda.
VIII. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST (UR.L.RS.št.43/2007 ZIN-UPB1)
37. člen
(odškodninska odgovornost države oziroma samoupravne lokalne skupnosti)
Republika Slovenija oziroma samoupravna lokalna skupnost odgovarja za premoženjsko škodo, ki je bila zavezancu ali drugi osebi povzročena s protipravnim dejanjem ali opustitvijo dejanja inšpektorja pri izvajanju nalog inšpekcijskega nadzora.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima Republika Slovenija oziroma samoupravna lokalna skupnost nasproti inšpektorju regresni zahtevek, če je bila škoda povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti.
Zavezanec ali tretja oseba lahko zahtevata povračilo škode neposredno od inšpektorja le v primeru, ko je škoda nastala zaradi kaznivega dejanja inšpektorja.
Ker sem storil vse kar mi je bilo naročeno od raznih pristojnih državnih inštitucij denarja pa od dolžnikov še vedno nisem dobil in to klub dobljenima pravnomočnima in izvršljivima zamunima sodbama v imenu ljudstva in zavrnjenima kazenskima ovadbama, inšpektorji pa niso nič naredili, da bi jaz lahko prišel prej do denarja, čeprav so bili o vsem obveščeni, izvršbe pa niso od dolžnikov nobene uspešne in učinkovite bom primoran tožiti državo Republiko Slovenijo. Nobeden dolžnikov niti kazensko in niti odškodninsko ne preganja, ker sta si tako protipravno pridobila premožensko korist (neizplačane plače, regres in ostale dodatke k plači).
Naj ti pojasnim - ti si mali s.p.
Ti si takorekoč navadna delavska raja.
Zato ti plačaj!
Ker Dursovski uradniki pa tudi rabijo nekaj primerov ukrepanja, s katerim se lahko bahajo v svojih letnih poročilih (in da Slovenija na svetovnih lestvicah izgleda bolj urejena, kot je v resnici).
Hilda je pa politična elita, direktorica enega od petih največjih gradbenih podjetij, s katerim ima Dars in ostale politične pritikline veliko poslovnih odnosov, pogajanj, lobiranj, skupnih kosil in jadralnih regat,.... (saj mi verjetno ni treba še bolj detajlno pisat, kako potekajo taka pogajanja in kosila).
Zato Hildi ni treba plačat.
Je bolj razumljivo?
V tem, da v tej državi tisti, ki so na oblasti, nočejo narediti reda.
To pa zato, ker imajo od tega nereda tudi sami velike finančne koristi.
Kapital in oblast sta namreč pri nas eno in isto.
Pa lepo branje nekoristnega članka, namenjenega zabijanju prostega sobotnega časa.
ali pa mogoče pri slabih in pohlepnih meneđerjih??!!
kakšne bombe, če poznaš imena in priimke tistih, ki sprejemajo zakone, na 4 leta maš volitve, pa povej, kaj si misliš - če ni primernega kandidata, pa ti kandidiraj. In če večina ne bo zate oz. tebi simpatične, pač ne bo in je treba to sprejeti. Oz. če misliš, da je čas za kakšno bolj skrajno akcijo, je še veliko možnosti preden pridejo na vrsto bombe, samo rit je treba vzdignt, ne pa da meditiraš pred računalnikom, pol maš pa enkrat kao dost pa je treba kej v luft vržt
zadeve niti približno niso tako enostavne. Četudi bi zaposlili par tisoč inšpektojev in jim dali neomejena pooblastila se zadeve ne-bi bistveno izboljšale,..
V pohlepu so vzroki. V pohlepu tistih, ki imajo moč spremeniti zakonodajo. V pohlepu tistih, ki sploh tako zakonodajo sprejmejo. Inšpektorji delajo po zakonih. Kar vprašajte jih. Vse po zakonih. Torej? Kdo pa zakone sprejema. Točno vemo. Z imeni in priimki. Do vsakega sprejetega ali neizvršenega zakona posebej lahko vidimo, točno in natanko, kdo in kdaj je bil predlagan, sprejet in uzakonjen. Z imeni in priimki. A je sprejet, s strani prav istih pohlepnežev, tudi zakon, ki bo mene, če bom izustila ime in priimek tatu in lopova in goljufa, kaznoval. In mene bo kaznoval.
Bombe rabimo, bombe. In razgnane politike. Pa bo morda vsaj iz strahu za lastno kožo kaj bolje. Če ni prepozno.
Plačilni rok za delojemalca bi moral biti 10 dni po opravljenmem delu ,po tem naj bi delavec bil opravičen do državne subvencije ,država pa naj se ukvarja z izterjavo.
drugace pa je suzenjstvo tudi 500e place...ker tudi suznji so dobili najnujnejse za oblect in za jest z 500e pa dobis ravno toliko