Vaša ocena: 
Ocena 4,5 od 24 glasov
Ocenite to novico!
Študentje in dijaki z malim delom samo pridobivajo. Če kdo izgublja, so to študentski servisi in deloma študentske organizacije, je znova zatrdil minister Svetlik.
Hkrati študentje izgubljajo monopol nad začasnim oz. občasnim delom. To možnost namreč z zakonom o malem delu dobivajo tudi brezposelni in upokojenci, kar je za družbo pridobitev, je na tiskovni konferenci pred napovedanimi protesti študentov in dijakov v Ljubljani dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Dodal je, da so do zdaj študentski servisi s študentskim delom pridobili okoli 15 milijonov evrov na leto. Glede študentskih organizacij pa je dejal, da bodo dobivale polovico dozdajšnjih koncesijskih sredstev, drugo polovico pa bodo razdelili prek razpisov.
"Omejitev študentskega dela ustreza 80 odstotkom študentov"
In kaj z malim delom pridobijo študentje in dijaki? Zagotavljanje socialne varnosti, upoštevanje delovnih izkušenj pri iskanju službe, povečanje sredstev za štipendije in transparentno delitev koncesijskih sredstev, ki so bila do zdaj deljena tudi mimo razpisov.
Kot je navedel, obseg omejitev študentskega dela ustreza več kot 80 odstotkom študentov in dijakov. Ob tem je poudaril, da se cenzus za pridobitev štipendije zvišuje na 590 evrov neto na družinskega člana, štipendije pa bodo z vsemi dodatki "vredne" od 140 do 400 evrov. Za dijake do 18. leta sicer res ukinjajo štipendije, vendar pa bodo zato zanje povišali otroški dodatek.
Golobič: Konferenca o položaju študentov v začetku junija
Minister za visoko šolstvo Gregor Golobič je pojasnil, da je svet za študentska vprašanja, ki ga vodi, redno opravljal svoje delo, vanj so vključeni tudi predstavniki študentske organizacije, ki se izrekajo o vseh predlogih zakonov in drugih aktov, ki jih sprejemajo vlada in posamezna ministrstva ter posredno ali neposredno obravnavajo študentsko problematiko. Priznal je, da se včasih niso strinjali, včasih pa so dosegli konsenz, tudi takrat, ko so se sporazumeli o ustanovitvi agencije za kakovost, ki je bila več let stara zahteva študentske organizacije. Več nesoglasji je bilo okoli nekaterih drugih vprašanj, predvsem glede zakona o malem delu, je dejal.
Spomnil je na dogovor vlade in Študentske organizacije Slovenije, da skupaj organizirata konferenco o ureditvi študentskega vprašanja. Napovedal jo je za začetek junija. Na konferenci bodo govorili o reformi visokega šolstva, vprašanju študentskega statusa, štipendijski politiki, zdravstvenem zavarovanju in nastanitvi študentov. Pojasnil je, da je ključni cilj vlade, ki položaj študentov ureja celovito, da tisti, ki imajo ambicijo, pridejo do izobrazbe na terciarni ravni, ne glede na socialni položaj in druge okoliščine, ki bi jih pri tem lahko ovirale.
Od študentskih organizacij pričakuje bolj drzno razmišljanje
Ker je terciarno izobraževanje v zadnjih letih doseglo porast, je treba zagotoviti tudi kakovost in diverzifikacijo visokošolske izobrazbe. Ustvariti bi morali "elitne" fakultete, na katerih bodo najboljši lahko prišli do izobrazbe, namesto do odhajajo v tujino, kakovost pa mora biti zagotovljena na vseh ravneh izobraževanja.
Ob koncu je Golobič dejal, da bodo še naprej upoštevali prizadevanja ŠOS-a, da se njihove zahteve upoštevajo, a jasno je, da bodo tudi v dialogu, ki prihaja, študentske organizacije morale razmišljati bolj drzno o zadevah, ki se nanašajo nanje. Drugače tudi spremembe, ki se tičejo njihovih organizacij, ki imajo sicer visoko stopnjo avtonomije, ne bodo mogoče.
kakšno granitno kocko, ne samo Gantar.
ni problem v omejitvi ur, ki jih sme opraviti študent v letu. problem je v tem, da jih ne bo imel kje opraviti. ker ne bo dovolj ponudbe del!!!
npr. ocenjujem, da kak mercator zaposluje nekaj sto študentov, po novem bo lahko v mercatorju opravljenih skupaj 1440 ur malega dela v mesecu. to je 17.280 ur na leto. to pomeni, da bo v celem letu lahko v celem mercatorju opravilo malo delo v dovoljenem obsegu 720 ur le 24 študentov.
tako izhaja iz 4. člena predloga zakona, upam, da ga je kdo od komentatorjev prebral, dostopen je tukaj:
http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in
_dokumenti/predpisi_v_pripravi/
problem torej vidim v tem, da se z zakonom bistveno znižuje ponudba del! teh 720 ur bodo študentje zgolj sanjali! samo navinež pa misli, da bo mercator za razliko zaposlil delavce za redno delovno razmerje! bodo pač dodatno obremenili obstoječe!
da ne govorim v kakšnih težavah se bodo znašli s.p-ji. če imaš zaposlenih do 10 delavcev, lahko najameš za 360 ur malega dela na mesec!!!!!! in ne, tudi v tem primeru ne bo več rednih zaposlitev, temveč več dela na črno!
in kaj govorijo gradbinci? fizikalce bodo dali na zavod in jih vzeli nazaj preko napotnice malega dela. ko bo prišel inšpektor, bo delodajalec pokazal napotnico in rekel, da se delavec tam nahaja ravno v okviru teh 60 ur mesečno, čeprav bo taisti fizikalec v resnici garal polni delovni čas. brez pravic, brez bolniške, dopusta...razlika v plači pa na roko. in ne si delati iluzij o učinkoviti inšpekciji, ker če bi bila učinkovita, bi že sedaj našla teh 10 % ki delajo preko tuje napotnice, ne pa zgolj parih primerov na leto. in če bi bila učinkovita, ne bi delo na črno zavzemalo 1/3 trga dela!
potrebno je pogledati dejanske efekte nekega zakona v praksi, ne pa tega ali na papirju in v teoriji lepo izgleda!
Tako je g. Svetlik; na to pa verjetno niste pomislili. Sem podoben mail (vprašanje) poslala že na MDDSZ (državni sekretarki) in na Zavod pa še zmeraj nobenega odgovora. Čakam že 2 tedna! Kaj mislite zakaj mi niso odgovorili? Ker sem ji ne sanja, zakaj so to tako naštimali in kako bodo zdaj dejansko izredni študentje. Naj mi nekaj predlagajo kaj naj naredim, ali mi pa dajo 500 € štipendije! Po mojem ta odgovor itak ne bo nikoli prišel!
Ministrstvo je upoštevalo predloge stroke in prav tako študentov. Objektivno bi težko pripravili boljši zakon kot je ta tukaj. Če pa ima kdo boljšo rešitev, pa jo seveda naj predlaga!
Je pa vsaj sam naredil, za razliko od nekaterih drugih, ki niso sposobni sami narediti izpita ali napisati govora, ki ga potem kar drugim ukradejo. Da ne govorimo še o tistih, za katere je par dnevni šnelkurs iz ekonomije že pridobitev diplome.