Vlada naj bi sindikatom ponudila dva predloga: petodstotno znižanje plač brez izplačil obrokov odprave plačnih nesorazmerij ali pa desetodstotno znižanje plač in izplačilo obeh četrtin odprave nesorazmerij. Foto: MMC RTV SLO
Vlada naj bi sindikatom ponudila dva predloga: petodstotno znižanje plač brez izplačil obrokov odprave plačnih nesorazmerij ali pa desetodstotno znižanje plač in izplačilo obeh četrtin odprave nesorazmerij. Foto: MMC RTV SLO
Branimir Štrukelj
Štrukelj od današnjih pogajanj pričakuje le to, da se bodo dogovorili, kako se bodo lotili celega skupka vprašanj, ki je zdaj v enem zakonu. Foto: BoBo
Andrej Vizjak
Vlada je za pogajanja v prihodnjih dneh pooblastila ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka, s čimer se strinjajo tudi sindikati, češ da je človek, s katerim se da pogovarjati. Foto: BoBo
Žiga Turk
Minister Turk in njegov kabinet je spomnil na besede Štruklja ob stavki leta 2000, ko je ta zagotavljal, da so zaposleni v šolstvu odločeni braniti družbeni ugled in status učiteljskega poklica ne glede na to, ali bo stavka plačana ali ne. Foto: BoBo

Verjamem, da bo odziv na stavko vendarle manjši, kot si kdo misli, in bo javni sektor razumel probleme gospodarstva ter jih z njimi tudi delil. Porabo v javnem sektorju moramo znižati, posledično tudi porabo v javnih financah ter čim prej uravnovesiti javne finance, da bomo lahko stabilizirali bonitetne ocene ter stroške zadolževanja.

Gospodarski minister Radovan Žerjav
Odštevanje pred stavko
(Ne)solidarni zdravniki
Dva dni pred stavko javnega sektorja

Državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič je po koncu pogajalske seje dejal, da predlog, ki je bil danes predstavljen sindikatom, ne odstopa bistveno od tistega, ki so jim ga predstavili prejšnjič. "Sindikatom smo ponudili ali znižanje plač za 10 odstotkov in odpravo plačnih nesorazmerij ali pa linearno znižanje plač za pet odstotkov, se pravi dejansko petodstotno znižanje mase plač," je povedal. To pomeni, da je vlada od svojega zadnjega predloga pri znižanju plač javnih uslužbencev popustila za eno odstotno točko.

Sindikalna stran se do predloga še ni opredelila, čakajo, kaj bo vlada ponudila v torek v pogajanjih s stavkovnimi odbori. Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štukelj je po koncu pogajanj dejal, da je sindikalna stran danes le poslušala vladni predlog. Izpostavil je le, da vlada včasih daje vtis, da pri svojih predlogih popušča. "A ko enkrat preračunate, se to ne potrdi." Možnost za to, da bi pravočasno prišli do skupne besede in bi bila tako stavka dela javnega sektorja odpovedana, sicer po njegovih besedah ostaja do zadnjega trenutka.

Stavke ne bo, če se bodo lahko dogovorili
Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki vsebuje varčevalne ukrepe, zaradi katerih je 23 sindikatov javnega sektorja za sredo napovedalo stavko, je vlada sprejela v četrtek, a za zdaj še ni javno dostopen.

Jelka Mlakar, predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi, je bila pred začetkom pogajanj kritična, ker gre samo za pogajalsko sejo, "kot da bi bili v mirnodobnih časih", in ne za pogovor o stavkovnih zahtevah. Pravi, da so se pripravljeni odpovedati stavki, če bo vlada izbrala drugačen način dogovarjanja in če se bo pripravljena dogovarjati.
"Gasilci imamo srce, vlada ga nima"
Tudi predsednik sindikata poklicnih gasilcev Aleksander Ogrizek je bil pred začetkom pogajanj previden. Poslušali bodo vladne predloge, je dejal, nato pa se bodo odločili, kako ravnati. Opozoril je na veliko problematiko eksistence gasilcev, saj so ti v Sloveniji slabo plačani in, za razliko od EU-ja, premalo (oz. sploh ne) cenjeni. Gasilci bodo sicer stavkali tako, da bodo odpovedali predavanja, izobraževanja in podobne dejavnosti, je pojasnil in zatrdil, da življenja ne bodo ogrožena, saj bodo sodelovali pri pomoči v prometnih nesrečah in podobnih primerih. "Gasilci imamo srce, vlada ga nima," je sklenil.

V torek konkretneje o stavki
V torek dopoldne bodo za mizo sedli še vladni pogajalci pod vodstvom ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka in predstavniki koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja. Štrukelj o uspehu pogajanj in posledično morebitni odpovedi sredine stavke pravi: "Možnost je vedno in upanje umira zadnje." Kaj bi sindikatom morala ponuditi vlada, da bi odpovedali stavko, pa ni želel razkriti. Zatrdil je še, da so se sindikati pripravljeni pogajati tudi v sredo, na dan stavke, vendar bo takrat Vizjak z vlado na obisku na Ptuju.

Štrukelj: Turk je kršil ustavo
Štrukelj je sicer pred tem na novinarski konferenci opozoril, da je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk z okrožnico, ki jo je v petek poslal vrtcem in šolam in v kateri je poskušal tolmačiti slovensko zakonodajo s trditvijo, da so stavke v šolstvu omejene, kršil ustavo.

Po njegovem mnenju, ki ga je, kot je dejal, potrdil tudi pravnik Rajko Pirnat, je pravica do stavke zagotovljena z ustavo. Pravica do stavke pa se lahko omeji samo z zakonom, piše v ustavi. Na področju izobraževanja po Štrukljevih besedah ni nobenega zakona, ki bi omejil stavko. Ministrova okrožnica je zavajanje in je namenjena ustrahovanju tistih zaposlenih v izobraževanju, ki so se odločili za stavko, je poudaril.

Ministrstvo: Enaka okrožnica že leta 2000
A na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport odločno zavračajo trditve, da je minister kršil ustavo. Pravijo, je ministrstvo vrtce in šole v okrožnici zgolj seznanilo s potekom stavke, kot določa zakon o stavki. Podobno je 6. aprila 2000 storil tudi takratni šolski minister Pavel Zgaga, ki je v okrožnici zapisal "skoraj identično, kakšna so v skladu s taistim zakonom določila in priporočila v primeru stavk". Po mnenju ministrstva je zanimivo tudi, da okrožnica leta 2000 pri Svizu ni spodbudila negodovanja in obtožb o neustavnosti.

"Še več, glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je po poročanju medijev takrat poudaril, da so sindikati v sporu z vlado, ne z otroki, zato bodo na šolah poskrbeli za jutranje varstvo, podaljšano bivanje in prehrano otrok. Učitelji naj bi za učence, dijake in študente v času pouka pripravili tudi različne okrogle mize in druge oblike neformalnega izobraževanja," so dodali.

Zapleti s sklicem sestanka
Sindikati in vlada so za skupno mizo nazadnje sedeli v sredo. V petek bi pogajanja sicer morali nadaljevati, vendar se je zapletlo pri tem, kdo bi moral sestanek sklicati. Koordinacija stavkovnih odborov, ki jo vodi Štrukelj, je zdaj predstavila nova pogajalska izhodišča, in sicer: celovita pogajanja o vseh posegih v javni sektor skupaj in pogajanja samo z vladno pogajalsko skupino pod vodstvom ministra za delo Andreja Vizjaka, ki je, tako zatrjujejo, človek, s katerim se da pogajati.

Bo zategovanje pasu oživilo gospodarstvo ali napolnilo ulice? Se bodo na mizo vrnile lani zavrnjene reforme? So ekonomsko-socialna vprašanja res zasenčila druga aktualno- -politična vprašanja? Kje je v razpravah o prihodnosti Evrope Slovenija? V pogovoru s predsednikom vlade Janezom Janšo v torek, 17. aprila, ob 20.00 na TVS 1. Pogovor s predstavniki opozicije, ki tradicionalno sledi premierjevemu, bo prav tako na "prvem" na sporedu v četrtek, 19. aprila, ob 20.00. Prenosa v živo tudi na spletu.

Vlada je sicer v četrtek obljubila, da bo mogoče do ponedeljka dobiti vpogled v predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakonov za uravnoteženje javnih financ, s katerim se spreminja 45 obstoječih zakonov in zaradi katerega je pravzaprav za 18. april sklicana stavka 23 sindikatov javnega sektorja, a predlog za zdaj še ni dostopen javnosti.

Veliko vprašanje je, ali lahko strani zbližata stališča in streta najtrši oreh o nižanju plač in drugih prejemkov. Ko so se razšli nazadnje, so sindikati v znižanje privolili, toda za 5,5 odstotka. Vlada se jim je približala pri zahtevi po odpravi zadnjih dveh četrtin plačnih nesorazmerij, ne pa tudi pri ostrini rezov plač in vprašanju normativov v šolah. Javne izdatke moramo znižati, pravi vlada, in tudi nekatere socialne pravice so v Sloveniji previsoke. O tem, ali bi bile odvzete trajno ali začasno, se mnenja razlikujejo. Enotno pa vlada nastopa v nepopuščanju pri doseganju cilja zmanjšanja proračunskega primanjkljaja in pri tem, da stavka v sredo ne bo plačana, je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar.

Po vsej verjetnosti bodo vrtci in šole, z izjemami, v sredo zaprti. Eno izmed področij, v katerega bodo varčevalni ukrepi najbolj posegli, je namreč prav izobraževanje. Poleg zniževanja plač javnih uslužbencev se na področju vzgoje in izobraževanja zvišuje tudi število otrok v vrtčevskih oddelkih, uvaja najnižje dovoljeno število učencev v šolskih oddelkih, povečuje delovna obveznost učiteljev in vzgojiteljev, ukrepi pa posegajo tudi v ureditev in financiranje visokega šolstva. Kakšne posledice bodo prinesli? Sindikati govorijo o zniževanju kakovosti varstva otrok in šolstva, nekateri strokovnjaki o odpiranju področja zasebnemu sektorju, minister pa vse očitke zavrača. Ali lahko sprti strani sploh najdeta dogovor in koliko manevrskega prostora sploh imata? O varčevanju v vzgoji in izobraževanju in njegovih posledicah so govorili v ponedeljkovem Studiu ob sedemnajstih na prvem prvem programu našega radia. Oddajo pripravlja Špela Šebenik.

Verjamem, da bo odziv na stavko vendarle manjši, kot si kdo misli, in bo javni sektor razumel probleme gospodarstva ter jih z njimi tudi delil. Porabo v javnem sektorju moramo znižati, posledično tudi porabo v javnih financah ter čim prej uravnovesiti javne finance, da bomo lahko stabilizirali bonitetne ocene ter stroške zadolževanja.

Gospodarski minister Radovan Žerjav
Odštevanje pred stavko
(Ne)solidarni zdravniki
Dva dni pred stavko javnega sektorja