Vaša ocena: 
Ocena 4,3 od 6 glasov
Ocenite to novico!
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je glede prihodnosti slovenskih skupnosti zunaj meja zmeren optimist, opozarja pa na problem nove generacije izseljencev.
Slovencev v zamejstvu in po svetu je po besedah ministra Boštjana Žekša približno 500.000, kar pomeni, da 20 odstotkov slovenskega življa živi zunaj Slovenije. A to je le ocena, opozarja Žekš, saj se po eni strani manjšin ne da šteti, po drugi pa tudi nimamo definicije, kdo je Slovenec. Zanj je Slovenec vsak, ki želi to biti.
Žekš ločuje med izseljenci oziroma potomci izseljencev, ki so morali od doma zaradi gospodarskih razmer, a so v srcu ohranili občutek do domovine, čeprav mnogi ne znajo več slovenskega jezika, in novejšo generacijo, ki dela v tujini in se ne čuti izseljence. Ti ljudje, pravi, se ne vključujejo v slovenska društva in so sami sebi dovolj, kar je problem, ker so ključni del slovenske inteligence, in če jih izgubimo, je to zelo hudo.
Celotna družbena klima v Sloveniji in v zamejstvu bi morala biti taka, da bi si želela njihove vrnitve, a Slovenija je glede tega še zelo zaprta, ne maramo tujcev, "slovenskih" tujcev pa še manj, je dejal Žekš.
Slovenci izločeni iz hrvaške ustave
Sicer pa je minister na 44. študijskih dnevih Draga 2009 v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu pojasnil svojo analizo stanja zamejskih Slovencev v sosednjih državah. Opozoril je, da so bili Slovenci na Hrvaškem izločeni iz hrvaške ustave, poudaril pa je odprtje evropske pisarne na Reki, ki pripravlja evropske projekte za finančno krepitev manjšine. Slovensko-hrvaški spor zaradi Piranskega zaliva pa se na čustveni ravni izraža tudi med Slovenci na Hrvaškem.
Madžarska neustrezno financira našo manjšino
Slovenci na Madžarskem imajo sicer zaščitni zakon, samoupravo, krovno organizacijo in kulturnoinformacijski center Lipa v Monoštru, a je sistemsko financiranje madžarske države neurejeno. Ob tem je pozitivno to, da je manjšina prejela evropska finančna sredstva in da se vedno več otrok vpisuje v slovenske šole. Minister je omenil mešano slovensko-madžarsko komisijo, ki po njegovih besedah sprejema zanimive akcije, a se potem ne zgodi nič, zato bo treba odnose z Madžarsko vzeti resneje, tudi zato, ker Slovenija za madžarsko manjšino daje bistveno več kot Madžarska za slovensko manjšino.
Odločbo avstrijskega sodišča je treba spoštovati
V zvezi s slovensko manjšino v Avstriji so trenutno najbolj razvpito vprašanje dvojezične table, kar je sicer avstrijska notranja zadeva, a slovenska stran na vsakem srečanju vpraša avstrijsko, kako zadeva napreduje. Po Žekševem mnenju gre za odločbe avstrijskega ustavnega sodišča, ki jih je treba spoštovati. Med spornimi vprašanji je minister omenil tudi nezadostno financiranje nekaterih ustanov, kot je na primer Slovenska glasbena šola, med pozitivnimi stvarmi pa je omenil večje medijsko pokrivanje v slovenščini in naraščanje vpisov v dvojezične šole na Koroškem.
V Italiji težave na področju šolstva in gledališča
Slovenska manjšina v Italiji je po besedah ministra najbolje organizirana, najdejavnejša in ima največ institucij. Minister vidi težave na področju šolstva in v krizi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, ki je člen italijanske mreže državnih gledališč in bi ga morala italijanska država financirati kot vsa preostala italijanska gledališča, čeprav ga sofinancira tudi Ljubljana. Opozoril je na vprašanje pomanjkanja vidnosti slovenskih televizijskih programov v Beneški Sloveniji, kar bi čez nekaj časa utegnila rešiti digitalizacija.
Je pa skrb zaskrbljujoče dejstvo ignoranca hrvaške države od leta 45 naprej, ko so po sporazumu bakarič-kardelj-tito lepo izigrali naše slovenske rojake takrat z genocidom, toda še danes pa s formalnimi zadevami kot je priznanje.
Res žalostno kaj prekriva naša NOB jevska oblast, ki ima pri tem največjo izdajalsko vlogo.
Sicer je res, da se ukvarjajo s svojimi vsakodnevnimi problemi, tako kot vsak človek, ampak če se ne motim, imajo že desetletja težave s tem, ali lahko govori in piše nekje v svojem materinem jeziku ali ne. Ali lahko hodi v slovenski šolo ali ne. Mislim, to je pa osnova.
Stvar je v tem, da v vsakdanjem življenju teh ljudi Slovenija in dogajanja v njej nimajo prav velik oz. pretirano koristen vpliv na njihova življenja. Oni živijo v določenem okolju, kjer se že tako ali tako srečujejo z drugimi problemi, se ukvarjajo z lastnimi težavami, in zdaj njihovi rojaki v domovini od njih pričakujejo, da si dan zabelijo še s prebiranjem aktualne slovenske problematike in da jih boli glava še zaradi tega. Zakaj bi se nek mladostnik slovenskega rodu, ki živi nekje v Evropi (in pri tem izvzemam naše sosede), obremenjeval s tem, kaj na dnevni bazi pravi Pahor, kaj si nato o tem misli Janša, potem pa še cela plejada apartčikov.. ko pa ima dovolj svojih težav: služba, šola, punca/fant itd. Svoje probleme pa itak rešuje tako, da se informira iz lokalnih medijev, ki imajo daleč večji in posledično koristnejši vpliv na njegovo življenje, kot ga ima sprememba nekega obskurnega zakona v Sloveniji. Tako to je - in je čisto razumljivo. Sploh se pa tudi naši mladostniki ne zanimajo prav dosti za aktualnosti doma, zakaj bi se potem nekdo tisoče kilometrov stran?!
Na koncu razen kulture in športa tem ljudem ne preostane prav dosti, s čimer se lahko poistovetijo.
In nenazadnje (in morda v tolažbo): s to problematiko se srečujejo prav vsi narodi, še posebno manjši.
Živeli hlapci!
Popolnoma se strinjam . Začnimo se obnašat kot naše sosede ,pa da vidimo kaj bo potem.Rupel je še kar dobro vodil ,čeprav na glas ,ti tihi nas bodo pa popeljali še na slabše .
Preveč informacijsko odrezani so od nas, v Sloveniji zelo malo vemo karkoli o dogajanju pri njih, pa tudi mediji jim namenjajo premalo pozornosti. Prosim, da resno premislite o tem predlogu.