Višji državni tožilec Jože Kozina, ki se ukvarja s pregonom bančne kriminalitete, je na seji odborov za pravosodje ter za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ocenil, da se bančniki, ki so očitno kršili dobro bančno prakso, ne morejo izmuzniti organom pregona.

Po njegovem mnenju v Sloveniji bančnega sektorja ne obvladujemo, zato je prepričan, "da lahko s tesnobo čakamo na naslednje dokapitalizacije".

S prstom je nato pokazal na politike. "Seme bančne kriminalitete se je sejalo tukaj, ko so se odobrili menedžerski prevzemi," je v nagovoru poslancem dejal Kozina.

Na podlagi političnih povezav so menedžerji po njegovem mnenju dobili posojila, ki pa so končala na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). "Pozneje ste prav politiki odločili, da bomo znova dokapitalizirali banke," je dejal.

Kompleksni in vsebinsko zahtevni postopki
Notranja ministrica Vesna Gjörkös Žnidar je poudarila, da je težišče delovanja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) nedvomno na preiskovanju kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, predvsem oškodovanja bank. Vendar pa gre za kompleksne in vsebinsko zahtevne postopke, zlasti v primerih, ko je potrebno mednarodno sodelovanje s tujimi organi, policisti pa imajo težave tudi z vsebinsko pomanjkljivimi naznanili.

Po podatkih policije so banke v letih 2013 in 2014 prijavile 105 sumov kaznivih dejanj zoper 137 ljudi, vendar so po mnenju ministrice banke še vedno premalo samoiniciativne. Končana je bila obravnava 64 sumov kaznivih dejanj, v 48 primerih je policija podala na okrožna tožilstva in specializirano tožilstvo kazenske ovadbe.

Da je pomembnejša od števila naznanil njihova kakovost, se je strinjala tudi viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić. "Zasipanje tožilstva" z veliko kazenskimi naznanili po njenem mnenju ne bo bistveno pripomoglo k izboljšanju pregona kriminala. Spomnila je na sklenjen sporazum o sodelovanju s policijo, ki po njenem mnenju kaže prve rezultate.

Direktor NPU-ja Darko Majhenič je ob tem poudaril, da se poleg njih s preiskavo bančne kriminalitete ukvarjajo tudi kriminalisti s posameznih policijskih uprav. "Mi preiskujemo tista dejanja, ki so jih osumljeni bančniki, ko gre za veliko protipravno korist ali mednarodno delovanje, medtem ko se na policijskih upravah ukvarjajo s sumi kaznivih dejanj kreditojemalcev," je pojasnil.

Trdni dokazi zahtevajo čas
Okrožna državna tožilka Barbara Lipovšek je pojasnila, da je v preiskavi treba podrobno pregledati posel za poslom, za obsodbo pa so potrebni trdni dokazi, kar zahteva čas. Največji izziv je, kot je dejala, dokazovanje direktno naklepa, kar pomeni, da je treba dokazati, da se je bančnik zavedal, da kredit daje nekomu, ki ga ne bo mogel ali ne bo hotel vrniti.

Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Darko Stare je pojasnil, da ministrstvo ni organ odkrivanja in ni organ pregona, temveč mora zagotavljati razmere za učinkovito delovanje teh organov. To želijo storiti tudi z že predlaganimi spremembami zakonodaje, spremeniti pa želijo tudi pogoje za pridobivanje bančnih dokumentov, tako da za nekatere ne bi več potrebovali sodne odredbe.

Za podrobnejše poročanje vrhovnega tožilstva o bančni kriminaliteti
Odbora DZ-ja za pravosodje ter za notranje zadeve sta o aktivnostih v zvezi s preiskovanjem sumov kaznivih dejanj na bančnem področju razpravljala na zahtevo SDS-a.

Člani so po razpravi in usklajevanju predlogov podprli sklep, da se vrhovnemu državnemu tožilstvu predlaga, da v letnem poročilu posebej poroča o številu vloženih ovadb s strani bank in predlaga rešitve za odpravo težav pri preiskavi bančne kriminalitete. Podprli so tudi sklep, da se Banko Slovenije in banke v državni lasti pozove, da policiji in tožilstvu omogočijo nemoten dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za učinkovito delo.

Viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić je sicer pojasnila, da zakon o bančništvu natančno opredeljuje, katere podatke lahko posredujejo organom pregona. "Zavedamo se, da sodbe pogosto padajo zaradi postopkovnih napak. Če bi bili podatki posredovani mimo zakona, bi tudi sodbe na koncu padle," je opozorila.

Viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo pa je spomnila, da so vsem bankam, ki so prejele državno pomoč, naložili pregled poslov, da bi ustrezno identificirali morebitna kazniva ali finančno škodljiva dejanja.