Vsakoletno srečanje obmejnega prebivalstva na Tromeji se je začelo leta 1979. Foto: MMC RTV SLO
Vsakoletno srečanje obmejnega prebivalstva na Tromeji se je začelo leta 1979. Foto: MMC RTV SLO

Dobro se spomnim, enkrat smo prišli gor pod vrh po eni izmed bližnjic in nas je srbski vojak nazaj nagnal, tako da sem prav vesel, da zdaj lahko takole v miru hodimo.

Bodeče žice z vrha 1509 metrov visoke Peči so že dolgo pospravljene med dokumente zgodovine, pa srečanje ostaja priložnost za druženje, sklepanje prijateljstev in predvsem obujanje spominov na leta, ko je bila tu še strogo varovana meja in so jo umaknili le enkrat letno ob srečanju.

"Dobro se spomnim, enkrat smo prišli gor pod vrh po eni izmed bližnjic in nas je srbski vojak nazaj nagnal, tako da sem prav vesel, da zdaj lahko takole v miru hodimo," je obujal spomine eden izmed obiskovalcev.

Tromeja ostaja predvsem simbol prijateljstva in - kot pravi predsednik Turističnega društva Rateče Primož Oman - priložnost za: "Druženje treh narodov, treh različnih kultur in prav je, da se to ohranja."

Tradicionalno na vrhu vsako leto več tisoč pohodnikov pozdravijo tudi vsi trije župani Podkloštra, Trbiža in Kranjske Gore. Občine tega območja med seboj že dolgo sodelujejo. Kot pravi kranjskogorski župan Janez Hrovat, bodo te priložnosti izkoriščali tudi v prihodnje: "Evropa namenja znatna sredstva za čezmejna sodelovanja, veliko smo že realizirali, bomo pa zadeve gotovo še nadgradili, tako pri kolesarskih stezah, pešpoteh kot pri žičničarski infrastrukturi."

Srečanje na tromeji je hkrati tudi priložnost na enem mestu srečati prijatelje tudi iz sosednjih držav in njihovo kulinariko. "Vse smo poskusili, prej smo bili pri avstrijski koči, potem smo skočili v Italijo, zdaj smo pa prišli še v Slovenijo," je pokušnjo dobrot opisala obiskovalka. Drug obiskovalec pa je dejal, da pride predvsem zaradi druženja, razgleda ter seveda zaradi vsakoletne tradicije, ki jo je vredno ohranjati.

Tromeja bo ostala, pravijo organizatorji, še dolgo po tem, ko se nihče več ne bo spomnil, da so tu tri narode, tri jezikovne skupine in kulture delile bodeče žice.

Dobro se spomnim, enkrat smo prišli gor pod vrh po eni izmed bližnjic in nas je srbski vojak nazaj nagnal, tako da sem prav vesel, da zdaj lahko takole v miru hodimo.