"Zaposlene najbolj moti slaba plača – to moti tako tiste, ki imajo res nizke plače, kot zaposlene z višjimi plačami," je prvo ugotovitev raziskave z naslovom Nezaposlenim vstop prepovedan novinarjem predstavila njena avtorica, sociologinja Maja Breznik.

Do večjih plač le z intenzivnejšim delom
Delavci po njenih besedah lahko dosegajo višje plače le z večjo intenzivnostjo dela, prevzemajo delo od kolegov med malico ali v odmoru, saj se produkcija marsikje ne ustavlja. "Vsak priboljšek je trdo prigaran," je razmere ponazorila Breznikova.
Junija letos je bila povprečna bruto plača v proizvodnji papirja 1.465 evrov, v tiskarstvu 1.363, v založništvu pa 1.907 evrov.

Zasidran strah pred izgubo službe
Strah pred izgubo službe pa je zasidran tudi pri zaposlenih za nedoločen čas, ki jih zakonodaja ščiti bolje kot zaposlene za določen čas ali prekarne delavce. Uprave podjetij jih namreč ob vsakem morebitnem zahtevku strašijo s selitvijo proizvodnje drugam, je pojasnila Breznikova, ki je za Pergam pripravila raziskavo, v kateri je sodelovalo 827 delavcev od okoli 1.200, kolikor jih dela v treh izbranih podjetjih v papirni, tiskarski in založniški dejavnosti.

Vse več dela za enako plačilo
Zaposleni so izpostavili tudi problematiko tveganj za nastanek poklicnih bolezni in poškodb. V času krize se je namreč število zaposlenih zmanjšalo, raven prihodkov se pa približuje ravni pred krizo. Temu sorazmerno se je povečala intenzivnost dela za enako plačilo, navaja Breznikova.
V zadnjih treh letih se je za od 13 do 19 odstotkov zmanjšalo število zaposlenih, tako da marsikje morajo delavci opraviti delo še za enega, je dodala. Čeprav se prihodki posameznih podjetij povečujejo, se stroški še naprej zmanjšujejo, je opazila Breznikova.

Drastičen padec izobraževanja
Raziskava je tudi pokazala, da se je izobraževanje delavcev v podjetjih drastično zmanjšalo in da druge države Vzhodne Evropi pri tem prehitevajo Slovenijo. Medtem ko delavci drugje kot razlog za neizobraževanje navajajo pomanjkanje časa in družinsko življenje, pa je v Sloveniji razlog za to, da se ne izobražujejo, pomanjkanje denarja. V podjetjih je namreč prisotna dekvalifikacija. To pomeni, da podjetja raje zaposlujejo ljudi z manjšo izobrazbo, kot je potrebna za določeno delovno mesto, zato da s tem zmanjšajo stroške delovne sile. Delavce sicer izobrazijo za potrebno delo, a na način, da jih s tem tudi disciplinirajo, je še pokazala raziskava, ena redkih na področju industrijskih odnosov, financiral pa jo je Evropski socialni sklad.

Predsednik Pergama Janez Posedi je izsledke raziskave pojasnil z vseprisotno deregulacijo, ki je izrinila poklicne standarde, po drugi strani pa podjetja ne morejo dobiti izobraženih kadrov, ker jih ni. Izrazil je pričakovanje, da se bo v teh dejavnostih izoblikoval katalog delovnih mest, kot ga pozna javni sektor. "Zdaj so plačani glede na to, kaj so, in ne glede na to, kaj delajo," je opozoril.
Glede (ne)ugotavljanja poklicnih bolezni pa je ironično dejal, da jih ni zato, ker se ne ve, kdo bo plačal zdravniško komisijo, ki bi jih ugotavljala.