Türk meni, da so arbitražni sodniki sestavili zelo dobro rešitev in da kaj dosti boljših ni. Foto: BoBo
Türk meni, da so arbitražni sodniki sestavili zelo dobro rešitev in da kaj dosti boljših ni. Foto: BoBo
false
Čeprav se pas stika z odprtim morjem resda nahaja v hrvaških vodah, pa ima ta nad njim zgolj formalnopravno pristojnost. Foto: AP
Bruselj
EU ima v končnem izidu arbitražne razsodbe precej interesa. Foto: Reuters

V pogovoru za Sobotno prilogo je Türk pojasnil, da je rešitev arbitražnega sodišča z vidika prava dobra. Glede morske meje in stika Slovenije z odprtim morjem je arbitražni tribunal sprejel kreativno rešitev, saj je Hrvaški na pasu teritorialnega morja pustil formalno suverenost, vendar je to območje "pravno izpraznil" do te mere, da ima Slovenija na njem vse svoboščine, ki so značilne za odprto morje, to pa so svoboda plovbe, preleta, polaganja kablov in cevovodov. "Zagotovljen je torej stik, kot ga je zahtevala Slovenija," je poudaril in opomnil, da tribunal ni imel pristojnosti, da bi Hrvaški odvzemal njeno ozemlje, zato je ta rešitev celovita.

"Zelo pomembno je, da je najprej razdelil Piranski zaliv, določil, da so notranje morske vode, kar pomeni, da je na teh 81 odstotkih, kjer je Slovenija z arbitražno odločbo dokončno potrjeno pridobila suverenost, položaj morja enak kot kopensko ozemlje … To je suveren teritorij slovenskih notranjih morskih voda," je poudaril. "Z enim stavkom: celotna razsodba je izraz prevlade moči argumenta nad argumentom moči," je prepričan Türk.

Svoj interes imajo tudi Amerićani
Pojasnil je, da nekega končnega roka za izvedbo arbitražne sodbe ni, šest mesecev, kolikor jih sporazum določa za način izvedbe, se nanaša na čas, v katerem bo treba narediti korake, ki bodo peljali v smer končne uresničitve. Po njegovi oceni bo vsakdo, ki bo prebral razsodbo, hitro spoznal, da kaj dosti drugačnih rešitev niti ni, saj gre za zelo tehtno odločitev.

"Kot neko posebnost bi omenil ameriški interes. Američani so dali vedeti, da se ne vmešavajo v spor, želijo, da ga Slovenija in Hrvaška sporazumno, dokončno rešita. To je razumna in razumljiva želja, ni pa popolna, kajti tu imamo arbitražno odločbo in ta ima dve točki, ki sta pomembni tudi za Združene države. Prvič, spoštovanje mednarodnega prava – kar je ta odločba, tu ni nobenega drugega mednarodnega prava, ki bi bilo merodajno – in drugič, ta odločba krepi načelo svobode plovbe, to pa je za ZDA izjemno pomembno. Kjerkoli po svetu greste in se pojavljajo ta vprašanja, boste videli ameriške argumente na strani svobode plovbe," je dejal Türk.

EU ima v arbitražo vloženega precej
Ob tem je pokazal tudi na vlogo in interes EU-ja v celotni zadevi. Arbitraža je že od samega začetka pravzaprav "otrok" EU-ja, ki je imel vodilno vlogo. "Ne more biti bilateralizirano nekaj, kar je nastalo pod vodstvom Evropske unije, tudi predlog arbitrov je dala Evropska komisija," je poudaril. Slovenija bo morala zato v nadaljevanju ugotoviti, kje so tiste točke, kjer bi bilo kršenje odločbe arbitražnega sodišča tudi kršenje prava EU-ja.

"Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je poudaril dve stvari, ki sta ključni. Prvič, gre za vrednote EU-ja, spoštovanje prava je ena temeljnih vrednot EU-ja … Če tu ne bo mogla zagotoviti spoštovanja prava, potem bo njena kredibilnost zelo omajana. Drugič, tu je še pomen reševanja spora za zunanjo politiko EU-ja, zlasti na Balkanu, pa tudi sicer. Če bo EU kdaj predlagal kako arbitražno ali podobno reševanje s pomočjo tretjega, se bo vedno postavljalo vprašanje, ampak kako pa vi zagotavljate, da se to tudi uresničuje," je Türk pojasnil vlogo Bruslja v celotni zadevi.

Počasen odziv Evropske komisije
Pri tem je bil kritičen do predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja oz. njegovega (pre)počasnega odziva na razsodbo: "Predsednik komisije bi zagotovo lahko hitreje reagiral, saj je bila arbitraža najavljena. Njegovi izvrstni pravniki bi jo lahko v zadostni meri proučili že prvi dan in pripravili opomnik in predlog izjave za medije. To bi se lahko naredilo, zanimivo bi bilo vedeti, zakaj se ni. Kajti pomen razsodbe je tako velik, tako nemogoče ga je spregledati, da se čudimo, da se pravzaprav Evropska komisija ni drugače pripravila na trenutek razglasitve."

Še enkrat je poudaril, da je arbitražna odločba razsojena zadeva, o kateri se ne pogaja, pogajamo pa se lahko le o tem, kako bomo sodbo izvedli in kako bomo preprečevali incidente. "Neprijetno pa bi bilo, če bi Slovenija kakor koli sprejela pogajanja na novo. Vendar kolikor vidim korake naše vlade, zelo skrbno pazi, da ne bi bilo nobene poteze razumeti na ta način," je še ocenil.