Človekove pravice, kot jih poznamo danes, izvirajo iz splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je 10. decembra leta 1948 sprejela in razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. V njej so zajete tako državljanske in politične pravice kot tudi ekonomske, socialne in kulturne pravice. Letos od sprejema deklaracije mineva že sedemdeset let, v Združenih narodih ob obletnici poudarjajo, da so človekove pravice univerzalne in večne, a so ogrožene po vsem svetu.

"Obdobje zatona človekovih pravic"
Podobno je v poslanici ob današnjem dnevu človekovih pravic ocenila ministrica za pravosodje Andreja Katič: "Po eni strani se nam zdi, da so pravice, ki smo jih pridobili v preteklosti, trdne in tako rekoč neodtujljive, po drugi pa smo vsi pripravljeni prevzeti neke nove standarde kot same po sebi umevne. Brez tehtnega premisleka. Brez odločnega argumenta. Zato je obdobje, v katerem se nahajamo, pravzaprav obdobje zatona človekovih pravic," je dejala.
Skrb za uresničevanje človekovih pravic in za izboljšanje stanja na tem področju je nikoli dokončan proces, zato si vlada, kot je dejala Katičeva, "v polnosti prizadeva za trajnostno krepitev razmer za zagotavljanje in uresničevanje človekovih pravic. Pri tem pa smo lahko uspešni le s tvornim skupnim delovanjem. Vladavina prava, demokracija in človekove pravice gredo z roko v roki, in prav bi bilo, da bi se na kršitve človekovih pravic opozarjalo in odzivalo na vseh ravneh družbe in države".

Predsednik DZ-ja Dejan Židan pa je po srečanju s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Lidijo Jerkič in predsednikom sindikata Pergam Jakobom Počivavškom pozval k čim večjemu sindikalnemu udejstvovanju. Sogovorniki so ob dnevu človekovih pravic izpostavili delavske pravice, Židan pa je poudaril, da ravno sindikati zastopajo osnovne interese zaposlenih.

"Podpiram razmišljanje, da je potrebna čim večja vključenost v sindikalno gibanje, ker v resnici samo sindikati zastopajo osnovne interese zaposlenih. Sindikati so na pogajalski strani, ko potekajo pogajanja z gospodarstvom oziroma tudi tripartitno z vladami," je dodal predsednik DZ-ja. Židan je prenesel tudi opozorilo sindikatov, da dosegamo gospodarsko rast in konjunkturo, prekarnost pa je še vedno "hud, velik problem".
Dan človekovih pravic vsak dan
Predsednik DZ-ja Židan se je nato sešel še z zagovornikom načela enakosti Miho Lobnikom, ki je po srečanju poudaril, da je pri zagovorniku načela enakosti vsak dan dan človekovih pravic. "Dnevno se srečujemo s klici ljudi, ki so tako ali drugače v stiski zaradi diskriminacije. Njihove prijave obravnavamo in v primeru, da ugotovimo diskriminacijo, tudi izdamo ustrezno odločbo," je pojasnil.

Židan pa je izrazil željo, da razmišljanje o enakosti in o varovanju človekovih pravic ne bi bilo politično razmišljanje, pač pa bi na tem področju v politiki in družbi vladalo soglasje. Kršenje načela enakosti po njegovih besedah ni navidezno vprašanje, ampak se s tem srečujemo povsod, kjer živimo. Zato je tudi ukrepati treba prav tam. "Na konkretnih mestih in konkretnih primerih moramo zagovarjati človekove pravice in se na kršitve odzvati," je poudaril.

Varuhinja: Hudo je, da se tolažimo, da je drugje slabše
Skupni izziv evropskih varuhov človekovih pravic je po navedbah varuhinje Vlaste Nussdorfer predvsem ohranjanje dostojanstva človeka. "Boj mora potekati vsak dan in na vseh nivojih. Hudo je predvsem to, da se tolažimo, da je drugje še slabše," je poudarila. Opomnila je tudi, da se posameznikove pravice končajo tam, kjer se začnejo pravice drugega.

Na okrogli mizi Človeko pravice včeraj in danes – kaj pa jutri? je svetovalec predsednika republike in nekdanji ustavni sodnik Ernest Petrič dejal, da je sprejem splošne deklaracije človekovih pravic eden temeljnih premikov v zgodovini človeštva. "Sprejem deklaracije je sledil grozoviti moriji druge svetovne vojne, tistemu grozovitemu zanikanju dostojanstva človeka, ki se je dogajalo v imenu različnih ideologij. Takrat je humanistična nota v človeški duši prevladala in prepoznala temeljne človekove pravice, ki jih suverena državna oblast ne sme nikoli pregaziti," je spomnil na dogajanje pred 70 leti.

V Tivoliju kip Eleanor Roosevelt
Z deklaracijo je bilo prvič v mednarodni skupnosti priznano, da ima vsak človek prirojeno dostojanstvo in enake ter neodtujljive pravice in da je to dejstvo podlaga svobode, pravičnosti in miru na svetu. Poleg nje je ZN sprejel številne mednarodne pogodbe, ki zadevajo človekove pravice in pokrivajo posamezna področja pravic žensk, rasne diskriminacija, otrokovih pravic in pravic invalidov. V ljubljanskem parku Tivoli so postavili kip Eleanor Roosevelt, ki je k sprejetju deklaracije odločilno prispevala kot predsedujoča odboru, ki je oblikoval njeno besedilo.