Optična prepoznava registrskih tablic pri opravljanju policijskih nalog je neskladna s pravico do varstva osebnih podatkov po 38. členu ustave. Presojo je na ustavnem sodišču zahteval varuh človekovih pravic. Foto: BoBo
Optična prepoznava registrskih tablic pri opravljanju policijskih nalog je neskladna s pravico do varstva osebnih podatkov po 38. členu ustave. Presojo je na ustavnem sodišču zahteval varuh človekovih pravic. Foto: BoBo

Ustavno sodišče je razveljavilo četrti odstavek 113. člena zakona, ki določa, da smejo policisti zaradi ugotavljanja pogojev za udeležbo voznika in vozila v cestnem prometu ter iskanja oseb in predmetov uporabljati tudi tehnična sredstva za optično prepoznavo registrskih tablic. Ta pa se morajo uporabljati na način, ki ne omogoča množičnega nadzora in obrazne prepoznave.

Po mnenju ustavnega sodišča je omenjena določba v neskladju z drugim odstavkom 38. člena ustave, v skladu s katerim mora obstajati zakonska podlaga za vsako dejanje, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, torej za vsak korak obdelave, tako za samo zbiranje podatkov kot tudi za njihovo hrambo, dostop do njih, njihovo posredovanje, analiziranje, primerjanje in vse druge korake obdelave, ki jih ukrep predvideva.

Kot opozarja ustavno sodišče, ukrep samodejnega preverjanja registrskih tablic vključuje zbiranje podatkov in nato njihovo preverjanje z drugimi evidencami osebnih podatkov. Oba koraka obdelave podatkov pa pomenita samostojen poseg in terjata samostojno zakonsko razdelano ureditev obdelave osebnih podatkov.

Ker izpodbijana določba ne določa, vlada pa tudi ni ponudila prepričljive razlage, da bi iz drugih določb zakona izhajalo, da se zbrani podatki o registrski tablici lahko naprej obdelujejo s samodejnim (avtomatiziranim) primerjanjem z drugimi evidencami osebnih podatkov, je ureditev že zaradi tega neskladna z zahtevo iz drugega odstavka 38. člena ustave, je presodilo ustavno sodišče.

Zato tudi ni presojalo drugih protiustavnosti, ki obstajajo po oceni varuha. Ta izpodbijani ukrep ocenjuje kot nesorazmeren in meni, da takšna ureditev omogoča množični nadzor.
Ustavno sodišče je sicer razveljavilo tudi 32. točko drugega odstavka 123. člena, 32. točko 125. člena in dvaindvajseto alinejo prvega odstavka 128. člena zakona, ki so neposredno povezane z izpodbijano določbo in nimajo samostojnega pomena. Ker iz pojasnil vlade izhaja, da policija ukrepa v praksi ne izvaja, pa ni odločalo tudi o morebitnem izbrisu podatkov, ki bi bili na podlagi protiustavne pravne podlage shranjeni.

Presoja uporabe brezpilotnih letalnikov

O preostalem delu zahteve varuha bo ustavno sodišče odločalo posebej. Varuh je namreč zahtevo za oceno ustavnosti vložil tudi zaradi določb o letalskih potnikih in o uporabi brezpilotnih letalnikov.

Ministrstvo: Podatke bomo izbrisali
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Sandi Čurin je dejal, da bosta policija in ministrstvo tako kot do zdaj upoštevala odločbo ustavnega sodišča. Ukrep so do zdaj izvajali pilotsko, tako zbrane podatke pa bodo zagotovo izbrisali, je dejal.

Je pa ob tem Čurin poudaril, da ukrep avtomatske prepoznave registrskih tablic pripomore k varnosti v cestnem prometu in se je z vidika policije izkazal kot učinkovit, ko gre na primer za neregistrirana vozila v prometu. Zato bosta po njegovih napovedih ministrstvo in policija preučila možnost, kako bi ta ukrep uzakonili na drugačen način.