Ustavno sodišče je v sklepu zapisalo, da so tehtali med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvajanje morebiti protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe začasno ne bi izvajale, pa bi se v ustavnosodni presoji izkazalo, da niso v neskladju z ustavo.

Če ustavno sodišče izpodbijanih določb ne bi zadržalo, bi se začeli posebni izbirni postopki za položaje vodij organizacijskih enot prve ravni Generalne policijske uprave, direktorjev policijskih uprav in načelnikov policijskih postaj. Medtem ko bi dosedanji delavci delo na teh položajih prenehali.

Če bi ustavno sodišče pozneje ugotovilo, da je izpodbijana ureditev protiustavna, bi nastal konflikt med pravico novoizbranih delavcev, da ostanejo na položaju, na katerega so bili premeščeni, in pravico predhodnih delavcev, da se vrnejo na položaj. "Izvrševanje izpodbijane ureditve do končne odločitve ustavnega sodišča bi tako lahko vsaj za eno od navedenih skupin delavcev povzročilo težko popravljive ali celo nepopravljive škodljive posledice," so zapisali v sklepu. Zadržanje pa težko popravljivih škodljivih posledic ne bo povzročilo, so ocenili.

Ustavno sodišče je sklep sprejelo s petimi glasovi za proti štirim glasovom proti. Proti so glasovali ustavni sodniki Klemen Jaklič, Rajko Knez, Rok Svetlič in Marko Šorli. Sodnika Jaklič in Knez sta dala odklonilni ločeni mnenji, sodnik Rok Čeferin pa pritrdilno ločeno mnenje.

V imenu Sindikata policistov Slovenije se je na sklep odzval odvetnik Matjaž Šaloven, ki je za SPS vložil zahtevo ustavnosti, in povedal, da je ustavno sodišče s sklepom vsaj začasno preprečilo politizacijo slovenske policije. Poudaril je, da ne gre za dokončno odločitev, ampak "za izjemno pomembno odločitev za zadržanje, kajti vsi posebni izbirni postopki so ustavljeni". Šaloven pričakuje, da bo ustavno sodišče sledilo tej argumentaciji tudi v končni odločitvi.

SPS je na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti 49.a in 49.b člena zakona o organiziranosti in delu v policiji ter 42. člena novele zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki med drugim določajo imenovanje vodje organizacijske enote prve ravni generalne policijske uprave, direktorjev policijskih uprav in načelnikov policijskih postaj.

V sindikatu menijo, da omenjena člena zakona omogočata t. i. kadrovske čistke oziroma "na široko odpirata vrata posegom politike in drugim interesnim skupinam v sam ustroj policije". Zato so med drugim predlagali začasno zadržanje izvajanje teh členov zakona, saj menijo, da bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvajanjem izpodbijanih členov, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve ustavnega sodišča njihovo izvajanje zadrži.

Ob tem v sindikatu opozarjajo, da se vodje na položajih v policiji že srečujejo z neposrednimi in težko popravljivimi posledicami, ki jih prinašajo sklepi o prenehanju položaja in izvedba posebnega izbirnega postopka.

Novela, ki je začela veljati 13. novembra, je prinesla spremembe glede umestitve in avtonomnosti NPU-ja, ki je po novem notranjeorganizacijska enota uprave kriminalistične policije, ob čemer sta enota in direktor NPU-ja podrejena direktorju uprave. Poleg tega je po noveli prenehal mandat približno 130 policijskim vodjem, med njimi direktorjema uniformirane in kriminalistične policije, direktorjem vseh osmih policijskih uprav in 110 komandirjem policijskih postaj.

Notranji minister Aleš Hojs je na seji odbora DZ-ja za notranje zadeve ob obravnavi zahteve za začasno zadržanje poudaril, da jih je zahteva sindikata presenetila, saj da je že nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar v času svojega delovanja pozvala ministrstvo k spremembi zakona, ki bi med drugim prinesel uvedbo mandatov za vodstvena mesta v policiji.

Zadržanje izvajanja členov zakona je po Hojsovem mnenju nepotrebno in bo povzročilo dodatne težave. Hkrati je zatrdil, da zaradi novele zakona o delu in organizaciji v policiji nihče od posameznikov na vodstvenih položajih ne bo izgubil službe in da lahko na ta mesta kandidirajo zgolj policisti.

Tudi generalni direktor policije Anton Olaj je zavrnil očitke o politizaciji policije, ki jih je bilo v javnosti mogoče zaslediti ob informaciji, da so direktorji policijskih uprav in načelniki policijskih postaj prejeli sklepe o prenehanju položaja.