Za Slovence je spomin na trpljenje pod fašizmom nekaj, na kar se spominjamo z žalostjo, pa tudi z dostojanstvom in ponosom na vse, ki so se proti njemu borili, je dejal Jakič. Foto: BoBo
Za Slovence je spomin na trpljenje pod fašizmom nekaj, na kar se spominjamo z žalostjo, pa tudi z dostojanstvom in ponosom na vse, ki so se proti njemu borili, je dejal Jakič. Foto: BoBo

Slavnostni govornik Marij Čuk pa je dejal, da se spomin nanje ohranja skozi enotnost Slovencev v zamejstvu.

"Obenem verjamem, da se tu v Bazovici, ob spominu na našo tragično preteklost, danes, po toliko letih od teh dogodkov, čutimo povezani ter enotni v prizadevanju za mir, strpnost, skupni razvoj in medsebojno spoštovanje," je še dejal Jakič. Poudaril je, da gradi Slovenija na obrambno-vojaškem področju prav z Italijo enega najintenzivnejših sodelovanj. Pripadniki Slovenske vojske namreč sodelujejo z ramo ob rami s pripadniki italijanske vojske v mednarodnih operacijah in misijah na svetovnih območjih, kjer svoboda in mir nista samoumevna.

O pomenu Bazovice, bazoviških žrtev, slovenskega jezika in slovenskega življa v Italiji je spregovoril tudi župan italijanske občine Videm Furio Honsell, saj je zanj bazoviški spomenik dokaz obstoja Slovencev na tem območju. O grozotah fašističnega terorja na Primorskem bi morali ozavestiti Evropo, ki danes ve le o žrtvah fojb in povojnih pobojih, kar je za njega nesprejemljivo.

Tradicionalna slovesnost v Bazovici obuja spomin na primorske protifašiste in rodoljube, člane tajne organizacije Borba - Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Alojza Valenčiča in Zvonimirja Miloša, ki so jih 6. septembra 1930 pri Bazovici ustrelili na podlagi obsodbe italijanskega fašističnega posebnega sodišča.