Tako maše kot pokopa se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. "Prav mogoče in verjamem, da imamo v teh dneh in tednih ljudje različna stališča tudi do tega, ampak če želimo imeti odprto družbo in eno domovino, potem moramo prenesti tudi te morebitne razlike, živeti v sožitju in zlasti storiti vse, da se nikoli več ne bi zgodilo, da bi se sovražili," je pozval.

Izkop posmrtnih ostankov iz Krimske jame so začeli aprila, v njej pa so našli ostanke 27 trupel, med drugim trupli dveh otrok in enega najstnika. Po besedah Antona Veluščka, ki je opravljal arheološki nadzor nad izkopavanji, so glede na govorice, ki so krožile med krajevnim prebivalstvom, pričakovali, da bo žrtev veliko več.

Dejal je, da je bila večina pobitih civilistov, verjetno pa tudi posamezni partizani, poboj pa je pozno spomladi 1942 zagrešil partizanski bataljon Ljuba Šercerja. Po Veluščkovih besedah je šlo predvsem za maščevanje nad prebivalstvom, ki se ni strinjalo s komunistično revolucijo.

Lokalna pobuda za izkop
Po besedah predsednika vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožeta Dežmana so bili vzorci za DNK-identifikacijo žrtev vzeti, vendar same identifikacije še niso opravili.

Dežman dodaja, da je posebnost grobišča v tem, da je pobuda za izkopavanja prišla iz vrst lokalnega prebivalstva in lokalnih oblasti. Tako je izkop izvedel Jamarski klub Borovnica, financirala pa ga je Občina Borovnica, delno tudi občina Cerkno.