Vaša ocena: 
Ocena 4,1 od 19 glasov
Ocenite to novico!
Poleti se radi odpravimo v gore, a pri tem ne smemo pozabiti na previdnost, saj so nesreče v visokogorju pogoste. Največ se jih zgodi zaradi zdrsov in padajočega kamenja.
Med vzroke za nesreče sodijo zlasti fizična in psihična nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, nezadostno poznavanje uporabe opreme in podcenjevanje vremenskih razmer. Zdrsi so pogosti predvsem na meliščih in snežnih zaplatah. Letos pa so opazili tudi veliko dehidracij in odpovedi srca, so povedali na Gorski reševalni zvezi Slovenije.
Letos so skupaj obravnavali že 138 nesreč v gorah, zato se v kratkem obeta tudi nova preventivna akcija policije. To bodo izvedli 7. avgusta na območjih policijskih uprav Ljubljana, Celje, Slovenj Gradec, Kranj in Nova Gorica.
Preden gremo na pot ...
In kaj je dobro imeti v mislih, preden se podamo na pot? Pred pohodom velja preveriti vremensko napoved. Prav tako je treba na pot dovolj zgodaj, da se izognemo opoldanski pripeki in morebitnemu popoldanskemu poslabšanju vremena. Dobro se je pozanimati o razmerah na poti, kamor se odpravljamo, ter preveriti, ali je planinska koča, kjer se nameravamo ustaviti, odprta.
Primerna oprema je ključna
Hoja naj bo najprej počasnejša, da se telo ogreje, ves čas mora biti tudi enakomerna. Če se na turo odpravljamo v skupini, je prav, da hitrost narekuje njen najpočasnejši član, in sicer tako, da hodi spredaj. Vsako uro si je dobro privoščiti nekajminutni počitek.
Na daljšo turo v visokogorje se je treba odpraviti primerno opremljen - v nahrbtnik je dobro spraviti tudi toplejša oblačila, denimo vetrovko, kapo in rokavice, poleg tega pa še zemljevid, svetilko, prvo pomoč, kompas, piščalko, folijo, vžigalice, svečo in spalno vrečo ter prenosni telefon.
Med potjo ne pozabimo na pogosto malicanje in pitje, obenem pa naj hranjenje ne bo pretirano. Pijmo, še preden začutimo žejo.
Če se zgodi nesreča, ponesrečenemu nudimo prvo pomoč, nato pa poiščemo obveščevalno točko ali pokličemo na telefonsko številko 112. Slovenski gorski svet ni v celoti pokrit s telefonskim signalom, zato so v nekaterih planinskih kočah vgrajeni samodejni odzivni radiosistemi Sapogo. Če mora pri reševanju posredovati helikopter, naj pri ponesrečencu ostane le en človek, drugi pa naj se umaknejo vsaj sto metrov stran. Vse moteče predmete odstranimo ali pritrdimo, na helikopter pa počakamo v čepečem položaju. Gibanje okoli helikopterja je izredno nevarno, dovoljeno pa je le pred sprednjo polovico vozila. |
Domači naj vedo, kje smo
Na izpostavljenih poteh je priporočljiva uporaba čelade, plezalne vrvi in cepina. Ves čas vzpona se je treba držati označene planinske poti. Morebitne oznake o zaprtih poteh moramo skrbno upoštevati. Če so želje večje od znanja in izkušenj, se lahko odločimo tudi za najem gorskega vodnika. V kočah se je priporočljivo vpisati v vpisno knjigo, da bodo v primeru nesreče reševalci lahko vedeli, kje naj nas sploh iščejo. Še pred pohodom pa seveda velja o načrtovani turi obvestiti domače.
Poleg tega ne pozabimo: s prihodom na vrh smo opravili komaj polovico poti ali še manj. Nesreče so pogoste prav pri spustih.
Galaxy, ne vem kje si prebral, da trdim, da se imam za ne vem kako "pametnega" in da mislim, da se mi v hribih ne more nič zgodit. Ne, tega mi ne moreš očitat, jaz se nevarnosti v hribih še kako zavedam. Mislim, da je bolj problematična nasprotna pozicija - tista, po kateri je gibanje v gorah, če se samovarujemo, varno. NE, NI! Hribi so nevarni in tega se pač ne da spremenit. In problematično je kapitalistično stališče, da se varnost (v hribih, na cesti, pri športu, doma, kjerkoli) da kupit. Ne da se je. In žalostno je, da se govori o nekaj štrikcih, ploščicah in vponkah, ne pa o znanju gibanja v gorah, poznavanju lastnih meja, telesni pripravljenosti. In žalostno je, da vsakič, ko beseda nanese na padajoče kamenje, slišimo le: no, zato pa moramo imeti čelado. Ne, moralo bi se slišati: no, zato pa moramo na vsakem koraku kar najbolj paziti, da ne sprožimo nobenega kamna. Pa da ne bo pomote: čelado, kot sem že zgoraj napisal, v zahtevnem visokogorju tudi jaz nosim. Ker mislim, da mi pride prav. Kar se samovarovalnega kompleta tiče, pa sem imel ta občutek na Amalii, na Triglavu pa pač ne. In to je moje mnenje, ki izhaja iz mojih izkušenj in še ne pomeni, da se ne zavedam nevarnosti. Trdim pa, da se je potrebno otresti iluzije, da se z nakupom nekaj kosov opreme da hribe naredit varne. Ne da se. Potrebno pa je nekaj obvladovanja gibanja v gorah, potrebna je skrb za druge obiskovalce (tudi tiste, ki so morda za naše pojme "pomanjkljivo opremljeni in usposobljeni" in potrebna je ponižnost do sveta, ki nam je objektivno neprijazen in nevaren. In potem bojo hribi nedvomno lepši plac za vse.
Sej zato pa pripeljejo z helikopterjem toliko mrtvih, ki so ravno toliko "pametni" kot ti.
Kakor za koga in kakor v kakšnih okoliščinah!
Nekdo se zvrne že po domačih štengah v klet, četudi je prej lezel po nekajkrat hujših Himalajskih feratah.
Zato nikar ne ponižuj poti, ker te lahko to zelo drago pride.
Če bi bil pa res tako pameten, kot misliš, da si, pa s takim tonom tu sploh ne bi pisaril! Kaj pa veš, kakšne gospodinje to berejo in - če bodo brale to tvoje poniževalno pisanje - si bodo z lahkoto razlagale, da je vzpon na Triglav nekaj podobnega kot prvomajskih pohod na Rožnik na golaž, kjer ne potrebuješ nobenega varovanja.
26. julij 2010 ob 15:37
Prijavi neprimerno vsebino
Kolinop
Za Triglav in ostale zavarovane plezalne poti je čelada, pas, komplet za samovarovanje in predvsem izkušnje ter znanje uporabe obvezna oprema. Samo v Sloveniji veljaš za bedaka, če se tako opremljen vspenjaš po teh poteh.
Ah daj ne pretiravaj. Zavarovane plezalne poti (oz. z lepšo besedo ferate) so nekaj čisto drugega kot je greben na Triglavu. V Sloveniji jih skorajda ni, razen parih po predgorjih (Gradiška tura mogoče najbolj znana). In seveda je res, da je samovarovanje praktično obvezno na Amalii, Vii della Vita ali pa recimo Bocchette alte. Ampak uvrščat Triglav v isto skupino je pa totalen nesmisel. Za Triglav sta čelada in dobra obutev čisto dovolj, pod pogojem seveda, da se tolk poznaš, da veš, da ob prvem pogledu v globino še ne boš padu v nezavest. Ferate so druga stvar, ampak Triglav s Kredarice to pač ni.
Za Triglav in ostale zavarovane plezalne poti je čelada, pas, komplet za samovarovanje in predvsem izkušnje ter znanje uporabe obvezna oprema. Samo v Sloveniji veljaš za bedaka, če se tako opremljen vspenjaš po teh poteh.
Potem pa živela norost :D
Ti se pa zavij v vato na kavču, nič premikat še dihat na obroke, da boš doživel na kavču pred TV in z notesnikom v naročju 150 let ;-)
To samo kaže, koliko vse stvari mora iti narobe, da se dejansko kaj zgodi. Isto je na cesti ... vsaki dan vidiš na desetine cepcev in nevarnih situacij in se ne zgodi nič.