Zagovorniki premikanja ure in poletnega časa tega utemeljujejo z zmanjšano porabo energije, saj so poletni čas prvič uvedli prav z namenom prihranka energije. Poleg tega kot pozitivno izpostavljajo večjo aktivnost ljudi in s tem povezano boljše počutje.

Nasprotniki poletnega časa medtem opozarjajo na psihični stres, ki so mu podvrženi ljudje, težave pa naj bi povzročal tudi v transportu. Glas tistih, ki poletnemu času nasprotujejo, se vedno bolj krepi, so zapisali na uradu za meroslovje, a za zdaj ne kaže, da bi ukinitev poletnega časa sledila v kratkem.

Poletni čas bo trajal do 30. oktobra do 3. ure zjutraj, ko bomo kazalce premaknili nazaj.

Nemčija in Avstrija prvi
Poletni čas so najprej vpeljali v Nemčiji in Avstriji leta 1916, pozneje pa so sledile tudi druge države, vendar je bil po drugi svetovni vojni večinoma ukinjen. Številne države so go nato ponovno uvedle v šestdesetih in sedemdesetih letih, vzrok za to potezo pa je bila energetska kriza. Slovenija je poletni čas vpeljala šele leta 1982.