Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.4 od 9 glasov Ocenite to novico!
Deželni zbor
Kot je poročala dopisnica RTV Slovenija Petra Gnamuš Kos, je razpravo protestno prekinila skupina mladih koroških Slovencev, ki je zapela pesem s citatom: "Vstani in se brani!" Mladi namreč menijo, da slovenski jezik v ustavi ni enakovredno zapisan ob nemškem jeziku. Foto: Petra Gnamuš Kos
Ministrstvo za zunanje zadeve
"Deželna ustava avstrijske Koroške se v pojasnilih k 5. členu o jezikovnih pravicah sklicuje na 7. člen avstrijske državne pogodbe, ki ostaja temeljni mednarodni akt za zagotavljanje pravic slovenske narodne skupnosti v republiki Avstriji," so še poudarili na MZZ-ju. Foto: Bobo
VIDEO
Avstrijska Koroška: Sprej...

Dodaj v

V novi deželni ustavi prvič omenjena slovenska skupnost, slovenščina pa ne

Deželni jezik je le nemščina, omenjena je slovenska narodna skupnost
1. junij 2017 ob 15:28,
zadnji poseg: 1. junij 2017 ob 17:15
Celovec - MMC RTV SLO, STA

Deželni zbor avstrijske Koroške je sprejel novo deželno ustavo, v kateri je prvič omenjena slovenska narodna skupnost. MZZ je potezo Avstrijcev pozdravil, odzivi koroških Slovencev so različni.

V zadnjem predlogu je kljub prizadevanjem koroških Slovencev in Slovenije ostalo zapisano, da je zgolj nemščina deželni jezik, se pa v 5. členu avstrijska Koroška opredeljuje kot jezikovna in kulturno raznolika dežela, kar se odraža v slovenski narodni skupnosti.

Krovne organizacije koroških Slovencev so že aprila predlagale spremembo 5. člena deželne ustave, ki omenja zgolj nemščino kot deželni jezik. Njihov predlog je med drugim bil, da se v ustavo zapiše, da je "nemški jezik jezik dežele, kar pomeni jezik zakonodaje in - ne glede na zakonske pravice slovenske narodne skupnosti - izvršni jezik dežele Koroške".

Za novo ustavo, zanjo je bila potrebna dvotretjinska večina, so glasovali poslanci vladajočih koalicijskih strank, socialdemokrati, ljudska stranka, Zeleni in poslanci Tema Stronach Koroška, proti pa poslanci svobodnjaške stranke, Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) in samostojni poslanec Siegrreid Schalli. Za novo ustavo je glasovalo 27 od 36 poslancev, za potrditev je bilo potrebnih 24 glasov.

Ključna sprememba nove ustave je uvedba večinskega sistema namesto proporcionalnega pri sestavi vladi. Doslej je namreč veljalo, da imajo svoje mesto v vladi vse stranke, ki so zastopane v deželnem zboru in imajo določeno število poslancev. Podporniki nove ustave so zagovarjali prepričanje, da odprava proporcionalnega sistema in uvedba večinskega pomeni jasno razmejitev med vlado in opozicijo in posledično odgovornost.

MZZ: Gre za pomemben korak
Ministrstvo za zunanje zadeve je navedbo slovenske skupnosti v ustavi pozdravilo kot pomemben korak k priznanju zgodovinske prisotnosti Slovencev na tem območju. Dodali so, da "to simbolno dejanje prispeva h krepitvi spoštovanja, strpnosti in sožitja med slovensko narodno skupnostjo in večinskim narodom na avstrijskem Koroškem. Nova deželna ustava avstrijske Koroške poudarja skrb za spoštovanje jezika, kulture in tradicij."

MZZ je izrazil pričakovanje, da bo to dodatna spodbuda deželi in občinam avstrijske Koroške za polno uveljavitev jezikovnih pravic slovenske narodne skupnosti, posebej na področju izobraževanja in vidne dvojezičnosti.

Po oceni predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjana Sturma gre za pravi korak v pravo smer. "To je prvič v zgodovini, da v enem aktu dežele dežela sama prostovoljno priznava osnovo avstrijske državne pogodbe. Mislim, da je to zelo pomembno. Lahko bi pričakovali malo več, a glede na časovni okvir to ni bilo mogoče," je še dejal Sturm.

Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip na drugi strani meni, je to zgolj "minimum od minimuma". Avstrijska Koroška je imela po njegovih besedah zdaj priložnost, da bi tudi z vidika narodne skupnosti sprejela ustavo, ki bi bila lahko vzorčna v Evropi. Dežela je zamudila tudi to priložnost in posledično gre za "minimum od minimuma" glede narodne skupnosti, in to je odraz politične realnosti v tej deželi, ko se po majhnih, polžjih korakih politika premika naprej, večjih premikov pa ne more doseči.

Da je omemba slovenske narodne skupnosti v deželni ustavi korak naprej, je dejal tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik. Glede na preteklost, kakršno so koroški Slovenci celo stoletje doživljali, je omemba slovenske narodne skupnosti v deželni ustavi prav gotovo korak naprej in daje upanje, da se bo v prihodnje še marsikaj spremenilo na bolje, še meni Sadovnik.

K. T.
Prijavi napako
Komentarji
drg
# 01.06.2017 ob 17:20
Naša vlada pa nič .. SRAMOTA!!!
Luka Novak
# 01.06.2017 ob 16:36
Protesti avstrijske manjšine v Italiji v 60 in 70' letih minulega stoletja so spominjali na vojno stanje (padali so daljnovodi, posredovati je morala vojska, OZN .. )

Očitno se bodo morali naši rojaki na Koroškem na tak način "pogovarjati" z aktualno oblastjo. Slovenska pesem oz. miroljuben način jim očitno ni všeč.

Ljubljana s Cmerarjem in Karlom na čelu bo po tradiciji Slovencem na Koroškem pomagala s figo v žepu. Ko predsednica italijanske dežele Furlanije-Julijske krajine našim rojakom v Italiji zagreni življenje (reforma deželnih uprav) so ji podelili zlati red za zasluge
ajvard
# 01.06.2017 ob 15:39
no, to je novica o nazadovanju, ADP je nad neko deželno ustavo.

ADP je temelj, na kateri je sodobna Avstrija sploh utemeljena.
scissor
# 01.06.2017 ob 21:55
Če komu še ni znano...

http://www.zgodovina.eu/slovenci/avstrij
ci_so_slovenci.htm
tomo098
# 01.06.2017 ob 18:49
"...Kočevska manjšina je sama od sebe odšla s kočevskega po Hitlerjevih željah , razen tega se je naselila tja kot nemška kolonija v cca 17. stoletju po željah nemških grofov.

To je precej bistvena razlika od koroških Slovencev, ki so Koroško naseljevali skupaj z Germani od 6. stoletja...."

Saj ne, da je nemških 500 let manj lahko razlog za kakršnokoli drugačno tretiranje, ker ni, ampak ja, tako to je. Slovenski jezik ima domovinsko pravico na Koroškem in to od samega začetka Koroške, mogoče še bolj kot Nemški. A jo ima tudi nemški pri nas? Seveda. Smiselno, seveda, tam, kjer ga še kdo govori.
tomo098
# 01.06.2017 ob 18:42
"... Vseeno mi je pa včasih smešno, ko vidim kakšnega "koroškega Slovenca", s ponemčenim imenom in priimkom, ki se bori za slovenski jezik. Eee, tako pa to ne gre. Al si, al pa nisi. ;)... "

Si, kar se čutiš, če se čutiš, ko se čutiš. Tako to je. Vedno bilo. Imeli smo pri nas en kup Nemcev s slovenskimi priimki in en kup Slovencev z nemškimi priimki. Čemu potem ne bi imeli Slovencev z nemško zapisanim priimkom in Nemcev s slovensko zapisanim? Najbolje, da predpišemo standarde kakšen mora biti in eden in drugi in se ocenjujemo in si podeljujemo točke kot psom.
tomo098
# 01.06.2017 ob 18:36
"... Ali se ne dela nič, preprosto zato ker so jih 99% ob koncu vojne zmetali v jame skupaj z mnogimi Slovenci in bom sedaj pokasiral za to razkritje javne tajne tudi en kup minusov?..."

A res? V jame so jih zmetali grdi komunisti? Pa 99%?
Drncl
# 01.06.2017 ob 17:28
Preden bo na Koroškem tudi slovenščina uradni jezik in bodo dobili vse pravice, tam več ne bo nobenega Slovenca. oz. bodo vsi že dokončno germanizirani. Naša vlada pa samo gleda in čaka, ko se bo to tudi dokončno zgodilo, da se več ne bo potrebno nobenemu s tem ukvarjati...
mihael1
# 01.06.2017 ob 16:59
Kočevska manjšina je sama od sebe odšla s kočevskega po Hitlerjevih željah , razen tega se je naselila tja kot nemška kolonija v cca 17. stoletju po željah nemških grofov.

To je precej bistvena razlika od koroških Slovencev, ki so Koroško naseljevali skupaj z Germani od 6. stoletja.

In potem se avstrijski predsednik sprašuje zakaj je potrebno državno pogodbo ratificirati , če pa je tako lepo vse urejeno.

Zato , ker Slovenščina sedaj uradno ni enakopraven jezik Nemščini!
sirus
# 01.06.2017 ob 16:11
Po svoje imajo prav:

1818 137,000 Slovencev
2001 13,109 Slovencev

Zgleda da je cela Koroška slovenska skupnost, ki si je modificirala priimke in govori drug jezik.
tuintam
# 05.06.2017 ob 12:06
Mislim, da je naša pro-vzhodna politka in socialistična mentaliteta v bistvu vzrok, da nas Avstrijci ne jemljejo resno. Oz. resno - a ne kot nekaj sebi podobnega. To, če bi spremenili stališča, ne bi pomenilo, da se ne bi mogli združevati z vzhodom. Samo manj oblastni bi lahko pa vseeno bili. Oblastnost se odraža v prisvajanju. Najprej v prisvajanju s strani upravitelja, kar se vidi po ustavi, potem pa naprej. Ni vse privatizacija. Ta naj bi vodila v večje priznavanje celote, ne pa v njeno vse večje zanikanje !

In celoto (ljudstvo, družbo, davkoplačevalsko celoto, narod...) upravitelj pri nas še vedno ustavnopravno v bistvu zanika, ko enači Državo, subjekt, ki upravlja, z državo v smislu celote oz. z vsem tem, kar sem v oklepaju naštel. Ko upravitelj v bistvu s tem UKRADE pravno identiteto celoti. Ne pa da ji jo daje. Kje kdo vidi v tem kaj iz Karantanije. Vse obratno. Vzhodno, sredozemsko, etatistično in oblastno. Ne enači se oblasti in ljudstfga. Odnos je pomemben, zaveza, obstoj ločenih kontov, obstoj identitete subjektov ipd.

Mi iz socializma in nedemokratačno po demokratsko mešamo pojme, kot so oblast in ljudstvo, država in družba, država in država v smislu celote, država in nacija, državni in javni kapital, torej zasebni upraviteljev (državni) in zasebni javni, lastniško javni (ma, težko je povedati, ker nimamo izrazov) ... Slednji naj bi bil last vseh oz. bolje, od nobenega posamič, pač pa od neke celote (ki ne bi bila upravitelj, ne bi imela svoje uprave, ki bi ukradla celoti njeno identiteto, spet neka oblast ...).

Te celote ne opredelimo ločeno od upraviteljev. Navajeno še iz socializma. Vprašanje, če jse je družbo lastniško-pravno v socializmu zares priznalo. Ko je upravitelj Združenio delo nekako predstavljalo tudi družbo. Dolžnik svojega upnika; s čimer se je dolg ali zaveza do njega pa zbrisala. Podobno do ostalih...

Zdi se, kot da imamo sedaj, ko imamo svojo državo, še slabši odnos med državo kot celoto in Državo kot subjektom, ki upravlja. TDa ta še manj tisto celoto priznava ločeno od sebe in jo še manj upošteva. Problem je namreč v tem, da če je država končno naša, da bi morala subjekt Država državo kot celoto še toliko bolj ustavnopravno priznavati. LOČENO od sebe. Si še manj lastiti kapital, s katerim upravlja. Nekomu kapitalsko zavezano...

Ne pa da si ga še bolj. Vzor za rešitev iz te zagate daje ZRN: "Javni (vzajemni) kapital je zasebni kapital davkopalčevalcev". N da bi bil od posameznih davkoplačevalcev (ni razdeljen, obratno), pač pa od neke pravne opredeljene CELOTE, pravno opredeljene skupnosti. A opredeljene ločeno od upraviteljice Države. Vzajeni klapital je od upravitelja, od Države ločen in ščiten lastniško-pravno, enako kot ostali zasebni kapital. Le lastnik je opredeljen. Mi ga pa v bistvu ne opredelimo. Še vedno ne. ZRN in cerjetno Avstrija sta ga kot krivi za nacizem pa morali. Noben posamič nobena ev. stranka ali oblast ali subjekt, ki upravlja, si ne sme lastiti pravne identitete CELOTE. Da ji ne bi identitete ukradel, kapittala in da ji ne bi zavladal...

Ločeno prav na ustavnopravnem nivoju. Upnika naj naš upravuitelj končno že enkrat prizna! Celoto. Nam bo vsem bolje (ne samo nekaterim, kakor sedaj) ...

To sedanje in prejpnje naše pravno enačenje pojmov ima smisel v tem, da upravitelj potem nima niti sklučajno svojega upnika in da ne bi bil niti slučajno kaj komu zavezan...
tuintam
# 05.06.2017 ob 11:31
veza

Meni se zdijo bolj kanonfuter.
tuintam
# 05.06.2017 ob 11:27
veza

Se tebi zdi, da imamo mogoče karnatansko prisego vsaj kot motto v novi ustavi? Bistvo te je zaveza oblasti ljudstvu. Ali z drugimi besedamio: priznanje, da ljudstvo obstaja ločeno od oblasti. To se manifestira kasneje tako, kot v sistemu ZRN (ne NDR, v socializmu ne, ker tam se oblast in ljudstvo kar izenači, da potem ljudstva niti ni več; res), da vzajemni kapital preide lastniško na družbo, na davkoplačevalsko celoto, da si ga ne prilastijo subjekti upravitelji (od subjekta Države navzdol). Loči se ga od subjektov, ki upravljajo. Od Države itd. V ustavi. Ne pa obratno, kar z ustavo mi počnemo, ko je vzajemni kapital iz socializma ostal v lasti Države kot subjekta, ki upravlja, da bi se upraviteljem olajšalo prisvajanje ali pa privatizacijo ipd.
tuintam
# 05.06.2017 ob 11:20
Če bi naši kučani priznali venetsko teorijo, kot jo priznajo Avstrijci, bi se že prej zbližali. Teorijo o Slovencih kot staroselcih. Tako pa naši šibajo samo tisto o povezavi z ruskimi carji, z jugoslovanskimi kralji, o transformaciji rdeče v belo, o povezavi s kakšno vzhodno oblastno politiko ...
veza
# 02.06.2017 ob 23:15
Drugače pa, jasno je, da je bila država Karantanija prej kot Avstrija ali Koroška, in da so večinoma Korošci še vedno Slovenci, pa če hočejo to priznati ali ne!
In Slovenci na Dunaju ne zahtevajo pravic, ker pač tam živijo in delajo, zahtevajo pa pravice na svojem avtohtonem ozemlju!
veza
# 02.06.2017 ob 23:11
Vsa čast tem mladim na balkonu, posebno dve punci sta bili zelo aktivni, bravo, če so dekleta na naši strani, ni strahu pred bodočnostjo!
MZ
# 02.06.2017 ob 09:13

drg
# 01.06.2017 ob 17:20

Naša vlada pa nič .. SRAMOTA!!!


"Naša" vlada ne zmore poskrbeti niti za dobrobit Slovencev v matični domovini, kaj šele za zamejce.
Da bi se šli pa zamejci neko revolucijo proti komurkoli, pa kar pozabite - je bilo že prevečkrat dokazano, da Slovence zelo rad pohodi tistega, ki se bori za spremembe na bolje. Saj tudi zato smo tam, kjer smo...
littlewing
# 02.06.2017 ob 00:11
100 let so rabil za omembo slovencev v ustavi
drg
# 01.06.2017 ob 17:22
Vseeno mi je pa včasih smešno, ko vidim kakšnega "koroškega Slovenca", s ponemčenim imenom in priimkom, ki se bori za slovenski jezik. Eee, tako pa to ne gre. Al si, al pa nisi. ;)
politik kritik
# 01.06.2017 ob 15:40
Pri nas se kaj dela na priznavanju Kočevarjev kot Nemško manjšino v Sloveniji, ki je tudi uradno obstajala do leta 1941?

Ali se ne dela nič, preprosto zato ker so jih 99% ob koncu vojne zmetali v jame skupaj z mnogimi Slovenci in bom sedaj pokasiral za to razkritje javne tajne tudi en kup minusov?
Kazalo