V Sloveniji je po različnih ocenah med 3.000 in 6.700 brezdomcev. Foto: Bobo
V Sloveniji je po različnih ocenah med 3.000 in 6.700 brezdomcev. Foto: Bobo

Brezdomstvo se pogosto začne z razpadom ali nezmožnostjo vzdrževanja socialnih mrež, ki nas v življenju stabilizirajo in nam dajejo dom. Za nekatere, ki otroštvo preživljajo v rejniških družinah, mladinskih domovih in vzgojnih zavodih, se brezdomstvo začne že v otroštvu, pri drugih je brezdomstvo posledica konfliktov ali zlorabljanja v družini, pogosto so vzrok tudi duševne težave, ločitev ali smrt bližnje osebe.

false
V brezdomstvo pogosto vodijo alkoholizem in druge odvisnosti. Foto: Luka Lukič

Na Statističnem uradu RS (Surs) so pojasnili, da sami podatkov o brezdomcih ne zbirajo, tudi tam, kjer jih, pa ocene niso povsem zanesljive in točne. "Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je letos v Sloveniji 2760 brezdomcev. A gre za grobo oceno na podlagi programov, ki jih sofinancira ministrstvo, saj v te programe niso vključeni vsi brezdomci, nekateri pa uporabljajo programe različnih organizacij in so zato lahko šteti več kot enkrat," so sporočili.

Tudi na podlagi prijav prebivališča na centrih za socialno delo števila brezdomcev ni mogoče ugotoviti povsem natančno. Veliko brezdomcev ima namreč kot naslov stalnega bivališča prijavljen naslov centra za socialno delo, čeprav tam ne prebivajo; stalno prebivališče je namreč pogoj za pridobitev denarne socialne pomoči. "Število takih oseb se z leti povečuje. Na začetku leta 2017 jih je bilo več kot 3000. Vendar to nikakor niso vsi brezdomci. Nekateri namreč naslova prebivališča sploh nimajo ali pa imajo prijavljen še naslov, kjer so nazadnje živeli," so zapisali na Sursu.

Navedli so še podatek društva Brezdomni do ključa, v katerem so združene vse organizacije, ki delajo z brezdomci: "Po njihovih ocenah je bilo v letu 2016 v Sloveniji nekaj več kot 6.700 brezdomnih oseb." Tudi to, kdo je sploh brezdomec, je težko reči. V raziskavi društva Kralji ulice (2013/2014) je na primer četrtina anketirancev odgovorila, da niso brezdomci in da tudi v preteklosti niso bili, čeprav je bila raziskava izvedena le med uporabniki storitev za brezdomce.

Definicije brezdomstva
Definicij brezdomstva je sicer po navedbah Sursa več, pri čemer pa nobena ni napačna. Evropska klasifikacija brezdomstva loči štiri skupine brezdomcev: v prvo uvršča osebe brez strehe nad glavo, v drugo osebe brez stanovanja, v tretjo tiste, ki prebivajo v negotovem, in v četrto tiste, ki prebivajo v neprimernem bivališču. Prvi dve skupini predstavljata vidno (t. i. cestno), drugi dve skupini pa skrito brezdomstvo, ki pogosto vodi v vidno brezdomstvo.

Po anketi, ki je bila med brezdomci v Sloveniji izvedena od leta 2005 do 2014, so bili brezdomci v veliki večini moški (83 odstotkov), stari od 17 do 77 let, v povprečju pa 42 let. Polovica jih je imela zaključeno srednjo, 42 odstotkov pa osnovno šolo. Največ je bilo samskih in nikoli poročenih (54 odstotkov), druga največja skupina pa so bili ločeni (29 odstotkov). Povprečno nekaj manj kot polovica (44 odstotkov) brezdomcev je imela otroke. Velika večina (83 odstotkov) je bila v preteklosti že kdaj zaposlena, v povprečju pa so imeli nekaj več kot 12 let delovne dobe, so navedli na Sursu.

Težava brezdomcev po navedbah Sursa je, da večinoma nimajo družine ali z njo nimajo stikov, njihovi prijatelji pa so le drugi brezdomci, ti pa jim težko pomagajo pri vračanju v normalno življenje: "Brezdomstvo se pogosto začne z razpadom ali nezmožnostjo vzdrževanja socialnih mrež, ki nas v življenju stabilizirajo in nam dajejo dom. Za nekatere, ki otroštvo preživljajo v rejniških družinah, mladinskih domovih in vzgojnih zavodih, se brezdomstvo začne že v otroštvu, pri drugih je brezdomstvo posledica konfliktov ali zlorabljanja v družini, pogosto so vzrok tudi duševne težave, ločitev ali smrt bližnje osebe."

Revščina, nasilje, duševne težave in odvisnost
V brezdomstvo pogosto vodijo neurejene družinske in stanovanjske razmere, revščina, nasilje, duševne težave, alkoholizem in odvisnosti. "V socialno in materialno neugodnih življenjskih razmerah živi nemalo prebivalcev Slovenije, kar seveda ne pomeni, da bodo postali brezdomci, pa vendar je dejstvo tudi to, da je med brezdomci velik delež takih, ki so se pred brezdomstvom spopadali prav s tovrstnimi težavami. Tudi zato je spremljanje podatkov o življenjskih pogojih prebivalstva zelo potrebno in pomembno," so opozorili.

Po podatkih Sursa je bilo v letu 2016 tveganju socialne izključenosti izpostavljenih 18,4 odstotka oseb, pod pragom tveganja revščine pa je tedaj živelo 13,9 odstotka oseb. "Ne moremo trditi, da je med stopnjo tveganja revščine in številom brezdomcev kakršna koli povezava, pa vendar je iz podatkov razvidno, da sta v letih 2010-2016 stopnja tveganja revščine in ocenjeno število brezdomcev naraščali in upadali približno hkrati," so še zapisali.

Brezdomstvo se pogosto začne z razpadom ali nezmožnostjo vzdrževanja socialnih mrež, ki nas v življenju stabilizirajo in nam dajejo dom. Za nekatere, ki otroštvo preživljajo v rejniških družinah, mladinskih domovih in vzgojnih zavodih, se brezdomstvo začne že v otroštvu, pri drugih je brezdomstvo posledica konfliktov ali zlorabljanja v družini, pogosto so vzrok tudi duševne težave, ločitev ali smrt bližnje osebe.