Vaša ocena: 
Ocena 3.0 od 59 glasov
Ocenite to novico!
Danes 23-letno Amadeo je dolga leta spolno zlorabljal njen dedek. "Želim si pomagati vsem, ki so v podobni situaciji spolnega nasilja in zlorab. Sem samo ena izmed mnogih, ki v tem trenutku posojajo svoj glas tistim, katerih glas ni slišan," pravi Amadea, ki je obraz kampanje o ozaveščanju o spolnih zlorabah.
Spolna zloraba je v družbi še vedno velik tabu. Podatki kažejo, da 62 odstotkov žrtev o tem molči, ob začetku kampanje poudarjajo v Unicefu Slovenija, kjer so za projekt moči združili z Združenjem proti spolnemu zlorabljanju. V 85 odstotkih primerov spolne zlorabe otrok je storilec član širše ali ožje družine ali pa ga otrok pozna in mu zaupa, pri tem pa je treba poudariti, da so storilci tako moški kot ženske. Raziskave kažejo, da je v EU do 18. leta spolno zlorabljeno že vsako tretje dekle in vsak peti deček, po podatkih slovenske raziskave pa vsako peto dekle in vsak sedmi deček.
V okviru kampanje so posneli tudi sporočilno močan video, analogijo na pobeg iz sobe oz t. i. escape room, za katerega želijo, da bi ga pogledalo čim več ljudi. Skupina obiskovalcev se je prijavila na sodelovanje v pobegu iz sobe, pri čemer niso vedeli, kam jih peljejo. Na domačem posestvu jih je pričakala Amadea in jih odpeljala v vrtno lopo, kjer je razkrila svojo pretresljivo zgodbo. Udeleženci so potem iskali uresničljivo rešitev, kako lahko odrasli pomagamo otrokom, ki so žrtve spolne zlorabe. Dogajanje so posneli s skritimi kamerami, spletni video pa je namenjen širjenju zavedanja problematike, na eni strani, da spregovorijo žrtve, in na drugi, da mora družba žrtvam pomagati.
| V primeru suma ali vedenja, da otroka spolno zlorabljajo, pokličite na številko 080 28 80. Več podatkov o kampanji najdete na spletni strani. |
"Za kratek čas smo odprli vrata resničnega prostora, kjer se je dogajala dolgoletna spolna zloraba, in predstavili prvi korak do rešitve, ki je hkrati predstavljal rešitev Skritega escape rooma," pravi Irena Stamenkovič z Unicefa Slovenija. Katja Bašič iz Združenja proti spolnemu zlorabljanju k temu dodaja, da je "spolni napad na otroka nasilje, ki je najbolj prikrito! Otroci, ki doživljajo spolne zlorabe, so nemočni, saj so ujeti med strah, prefinjene manipulacije in občutke krivde, ki jim jih storilci spretno nalagajo."
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila. Komentiranje in objava vsebin - POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Kakšni podatki? Iz zraka potegnjeni?
Kako dobiš podatke o tem, kakšen delež ljudi molči?
Mislim, da bi na tole morali gledati dialektično in skušati uganiti, kakšna reakcija se pričakuje od nas. Verjetno bo nekaj takega: "Oh, pa to je grozno, država bi morala ukrepati in se še bolj vtikati v naše zasebne zadeve, pa centri za socialno delo bi morali dobiti še več pooblastil za to, da vzamejo otroke vsakemu, ki si drzne kaj ziniti čez oblast!"
To nanese cca 350.000 ljudi v Sloveniji.
Od tega jih cca 200.000 molči, 150.000 pa ne.
Kaj pa dela policija? 150.000 ljudi se je nanje obrnilo pri nas pa je koliko ljudi iz naslova spolne zlorabe kaznovanih?
Pohvale za pogum Amadei, da se je izpostavila.
Po veljavni definiciji spolnega nasilja sem bil tudi jaz (pa še pol šole zraven) žrtev, ko se je en tip z avtom pripeljal pred OŠ in se je nato na vozniškem sedežu samozadovoljeval. Dvomim pa, da so komurkoli od nas ostale kakšne travme zaradi tega dogodka. V statistiki pa je takoj vsaj 100 ljudi več, ki so bili spolno zlorabljeni.
Jaz sem bil zlorabljen in nisem nikomur povedal. Starejši bratranec mi je grozil in potem prisilil da sem oralno obceval z njim.
Veliko zloral je neprijavljenih. Drži zagotovo.
Jaz v podatke ne dvomim. Težava je v razhajanju med splošnim pojmovanjem spolnega nasilja in uradno definicijo spolnega nasilja.
Spolne zlorabe so redko povezane s fizičnim nasiljem in relativno redko s spolnimi odnosi.
Imaš res pestro življenje, tako da se ne čudim, da te masturbiranje neznanca ni motilo...
Takrat se nam je to zdelo predvsem smešno, s sedanje perspektive zagotovo tudi moteče in povsem neprimerno. Nikakor pa to ne more biti primerljivo s posilstvom.
Meni se zdi, da se s takšnim združevanjem kršitev spolne nedotakljivost v eno veliko skupino, kjer so notri primeri, kot je moj, in posilstva, dela škodo tistim, ki so dejansko bili posiljeni. Razumem, da se želi javnost prepričati, da je oboje neprimerno (in res je tako), se pa bojim, da bo učinek združevanja najbolj groznih in najbolj milih oblik zlorabe v eno celoto ravno nasproten.
Navedeni so neki statistični podatki, za katere pa ni jasno kaj točno naj bi odražali in kako so do njih prišlo.
Kot je zapisal K_ris, je pomembno zapisati kaj je definicija spolne zlorabe. Enkrat sem poslušal o podobni raziskavi na nekem tujem radiu in številke so bile res grozne. No po pol ure debate, se je vendarle približno opisalo, kaj naj bi v tisti raziskavi veljalo za spolno zlorabo - med drugim je za zlorabo veljalo tudi, če je za žensko na cesti požvižgal moški z druge strani ceste - morda neprimerno, poniževalno ipd., vsekakor pa ne isto kot posilstvo, kar si večina ljudi predstavlja ko nekdo omeni "spolno zlorabo".
Manjka tudi omemba kako točno so do podatkov prišli. Samo "podatki kažejo", ali pa raziskave so pokazale, brez kakršnih koli detajlov, kako so te raziskave zgledale, kolikšen je bil vzorec, demografski profil itd.
Pa nikakor nočem relativizirati problema, za katerega verjamem, da je resen, resničen in ga je treba reševati, ampak ravno zato je zelo pomembno da so informacije in podatki točni in jasni.
Če nočeš videti, nikoli ne boš. Kje piše, da 62% žrtev nasilje prijavi policiji? Piše, da o svojih neprijetnih izkušnjah spregovorijo. Ponavadi samo bližnjim. A sam imam prijateljico, ki se je opogumila in napisala knjigo. Z imeni. A brez policijske ovadbe. In še vedno je razcepljena, ali je posiljevalcu kaj dolžna za njegov kruh, ki ga je jedla.
Ta članek pa je "kar nekaj" saj navaja neke številke, ki jih "niti Bog" ne more preveriti.
Poleg tega ne vem, a je to oglasno sporočilo za promocijski film ali kaj?
Mislim da je to res, poznam primer ko oče živi z dvema hčerkama in ko hodiš mimo vrat se marsikaj sliši-
In zakaj si tiho?
Kaj naresti v tem primeru?
Kako pa pridejo do podatkov o molčečih ljudeh?
Vzamejo število nemolčečih, ga delijo z 38 in množijo z 62.
In ni samo posilstvo v tisti klasični obliki zloraba otroka, ampak je to tudi otipavanje ali božanje spolovil in podobno. Tak, da se ne zgovarjat, da če ni posilstva, tudi zlorabe ni.
Kakšni podatki? Iz zraka potegnjeni?
Kako dobiš podatke o tem, kakšen delež ljudi molči?
Morda iz testiranega vzorca sklepajo o celotni populaciji?
torej ve se, pred kom je še posebej nujno paziti otroke !!!
sicer pa tudi skokov čez plot je največ v teh družinskih znancih ...
fej in fuj ...
To je katastrofa. Kaka družba pa sploh smo? In pol ti prodajajo zgodbice o človečnosti, idealih, svobodi, človekovih pravicah.
Kakšni podatki? Iz zraka potegnjeni?
Kako dobiš podatke o tem, kakšen delež ljudi molči?
Na terapijah. Ko pride žrtev po dolgih letih na terapijo, ker ne zmore več. In tam pove da o tem ni spregovorila z nikomer, ker jo je preveč sram, ker si očita da je sama kriva, itd itd. In tega je 62%.
1.
Spolna zloraba je za otroka neškodljiva, kadar poteka samo 6 tednov in na otroku ne bo pustila trajnih posledic
2.
Pogojna kazen bo dovolj močno vplivala na pedofila, da ne bo več pedofil. Zato otrok ostaja v njegovih vzgojnih rokah.
3.
ČE (pogojna prevzgoja ne bo uspela) pa bo svojo malo hčerko pač še naprej spolno zlorabljal, bo pa potem ZARES šel za eno leto v zapor.
PS
in hčerka ga bo MORALA obiskovati tudi v zaporu (sicer mati dobi odločbo, grozi ji tudi odvzem otroka)
Tole je treba razširjati izven Slovenije po EU in ostalem svetu;
poudarjam pa, da tega izven Slovenije nihče ne verjame, da je možno in da je celo res.
Problem filma Lov je precejšen. Gre za obrtno izjemno dobro zrežiran film s še izjemnejšo glavno vlogo, ker je Mads Mikkelsen pač fenomenalen igralec, in vlogo osupljivo dobro vlogo deklice. Vendar pa Vinterbergu globoko zamerim, ker ima zgodba do glavobola preveč lukenj in nerazumljivih reakcij, da bi uspel prikazat dramo po krivem obsojanega. Če stroka deluje tako abnormalno slabo, kot je prikazovano v filmu in sicer žal ustreza slovenskim razmeram, gre itak za poligon takšnih in drugačnih krivic, vendar je takoj jasno, kaj ne štima in se da še kako popravit, in filma je konec. Vendar to ni bilo dovolj. Glavni lik ni nikomur zaupal izvor dekličinega ravnanja. Konec koncev mu je zaupala ljubezen in on jo je pedagoško zelo neustrezno zavrnil (okej, če je človek nesposoben pedagog, seveda še ne pomeni, da si zasluži krivične obsodbe za pedofilijo), a vzgojitelj konstantno molči in nikomur ne izpove situacije. Niti najboljšemu prijatelju, za čigar hčer gre. Nula. Ker je film temeljil na resničnih motivih, pač ni mogel zaključit drugače, kot da se je naposled zadeva med vaščani razjasnila, saj se je z vidika organov pregona že zelo hitro, zato je šlo pri tem filmu bolj za problem neformalnih sodb in s tem povezane stigmatizacije. Film ni dober primer po krivici obsojenega (saj glavni lik kljub svojemu abnormalno bizarnemu obnašanju ni bil obsojen!!! Imel je težave s sovaščani in prijatelji, ki so ga obsojali).
Kar se tiče tvojega zadnjega stavka, da je treba bit za obtožbo soseda 110% prepričan, preden osebo prijaviš, je pa izredno škodljiva. Ni res!!! Že utemeljen sum ali indic je za prijavo dovolj, saj vendar vemo, kako zelo so spolne zlorabe skrite za štirimi zidovi. Vsak sum, ki še zdaleč ni dokaz, je treba prijavit!!! Zakaj??? Ker so organi pregona in izvedenska stroka tisti, ki morajo zadevo raziskat in ji prit do dna!!! Če nihče ne prijavi, dokler ni 110%, da spolna zloraba drži, kar bi pomenilo, da spolno zlorabo vidi na lastne oči, pa pač nihče nikoli ne prijavi nobenega suma, kar pomeni, da ni preiskave in da si lahko storilci oddahnejo, ker nikogar ne bodo ujeli. Otroci, manjši kot so, namreč ne prijavljajo spolnih zlorabljevalcev, še posebej družinskih članov ne. A je treba razlagat, zakaj ne?!!!! Zato strah odraslih pred krivičnim obrekovanjem pač ne more bit v prednosti pred zaščito otrok (torej prijavljanje sumov, da se sploh sproži preiskava).
Predlagam ti spodnji film, da boš bolje razumela, kaj kriva ovadba lahko prinese.
Film Lov ne govori o krivi ovadbi ampak o nesporazumu, šumu v komunikaciji, med domnevno zlorabljeno deklico in odraslimi, za kar definitivno obstaja večja verjetnost v okoljih kjer so spolne zlorabe tabu tema o katerih se ne govori in se posledično ne zna dobro/pravilno odreagirati in z relativiziranjem ter omalovaževanjem te problematike takšno klimo soustvarjate.
Dejstvo je, da so takšni primeri redki, bodo pa vedno obstajali, tako kot tudi pri drugih kaznivih dejanjih, ampak to je cena, ki jo je pač treba plačati, če želimo aktivno preganjati kriminal, alternativa je, da gledamo stran, kar je veliko slabša izbira, ki bi prizadela veliko več ljudi. Navsezadnje se krivo obtoženi lahko tudi izseli iz okolja, žrtev pa zlorabo nosi vedno in povsod s sabo za celo življenje.
Tako da se s prijavami tako težkih dejanj ni za igrati.
A z usodami desettisočih žrtev zlorab se pa lahko igramo?
NA DAN še s temi številkami !
Dodajam enega od primerov zaščite dokazano zlorabljenega štiriletnega otroka od očeta pedofila v državi Sloveniji.
Sodišče ni upoštevalo slovenskega kazenskega zakonika, ki za spolno zlorabo otroka ne predvideva pogojne kazni, in ga je obsodilo zgolj na pogojno kazen, otroka pa trajno pustilo pedofilu v nego in vzgojo.
Zasluge za ''zaščito'' otroka pred pedofilom na slovenski unikatni način gredo poleg sodišča tudi naši najvišji inštanci sodnega izvedenstva, prof. dr. Martini Tomori, ki je strokovno ocenila, da očetovo zgolj šesttedensko spolno zlorabljevanje otroku ne bo povzročilo trajne škode in svetovala le pogojno kazen.
Pogojna kazen zaradi spolne zlorabe štiriletne hčerke
Na pogojno kazen leto dni s preizkusno dobo treh let je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen 43-letni moški iz okolice Ljubljane, ker je spolno zlorabljal svojo štiriletno hčerko. Sodba še ni pravnomočna, obtoženega pa so izpustili iz pripora, v katerem je od 18. junija letos. Ker je bil spoznan za krivega, bo moral, če bo sodba pravnomočna, plačati sodne stroške ter sodno povprečnino v višini 80 tisoč tolarjev (333 €).
Ko je predsednica senata v izreku sodbe dejala, da je obtoženi spoznan za krivega ter da ga je senat obsodil na pogojno kazen, je obtoženi začel tiho jokati, med branjem sodbe pa je jokal vedno glasneje in govoril, da ni kriv in da tega ni storil. K njemu je stopil njegov zagovornik in ga skušal pomiriti, saj mu je dejal, da je obsojen le na pogojno kazen in da bo odšel iz pripora. Ker pa se obtoženi nikakor ni mogel pomiriti in je čedalje huje jokal, se tresel in čepel na tleh, so ga pazniki odpeljali iz sodne dvorane.
Obtoženi je bil spoznan za krivega, da je od maja do 17. junija letos, ko se je razvedelo o njegovem početju, večkrat legel poleg svoje štiriletne hčerke in opravljal določena spolna dejanja. To je običajno počel, ko je mamica, torej njegova žena, opravljala gospodinjska dela.
Predsednica senata je v obrazložitvi sodbe dejala, da je imelo sodišče zelo težko nalogo, preden se je odločilo, kakšna kazen bi bila primerna za obtoženega (tožilstvo je zahtevalo zaporno kazen). Pri kaznivih dejanjih, storjenih na škodo otrok, ponavadi sodišče nima ravno veliko materialnih dokazov, zato v sojenje pritegne več izvedencev različnih strok. V tem postopku sta bili zaslišani izvedenki medicinske stroke, in sicer ginekologinja, ki je na dekličinem spolovilu odkrila ranico, in izvedenka psihiatrične stroke Martina Tomori, dr. med. Kot priči sta bili zaslišani tudi dekličina mama ter njena prijateljica, ki je bila navzoča, ko je deklica povedala mami, kaj počne oče z njo. Obtoženi je vse navedbe v obtožnici odločno zanikal.
Dr. Tomorijeva je senatu povedala, da si deklica ni izmislila, kaj naj bi oče z njo počel, saj je že toliko stara, da loči resnično dogajanje od domišljijskega. Sicer pa je deklica izvedenki tudi povedala in pokazala, kako je oče ravnal.
Za kaznivo dejanje spolnega napada na otroka, mlajšega od petnajst let, za kar je bil obsojen obtoženi, je zagrožena kazen od enega do deset let zapora. Senat pa je bil mnenja, da bo pogojna kazen dovolj močno vplivala na obtoženega, da ne bo več ponavljal istih kaznivih dejanj. Zato mu je senat določil daljšo preizkusno dobo, in sicer tri leta, če pa bo v tem času storil enako kaznivo dejanje, se mu pogojna kazen prekliče in bo moral za leto dni v zapor.
Pogojno kazen mu je senat izrekel tudi zato, ker je deklico zlorabljal krajši čas in po mnenju Tomorijeve deklica ne bi smela čutiti posledic očetovih zavržnih dejanj.
http://med.over.net/forum5/read.php?151,
2716260
Seveda če pašeš v tistih 80% ki se mu nikoli ni nič zgodilo in samo slišiš sem in tja kaj. Potem je to tako pretirano. Misliš da to bodo vsi okoli tebe hiteli pripovedovat o svojih izkušnjah? Medtem ko se bojujejo z občutki krivde, sramu in sploh ker potem naletijo še na take ki se tem stvarem čudijo in na koncu poizkušajo zbanalizirat dejanje. češ, ah saj te ni posilil, potem pa nisi bil zlorabljen.
Enim se res mora zgodit da dojamejo. Prej so pametni na 3 šihte.
Da te kjerkoli v Sloveniji napade, ubije ali posili neznanec je izjemno majhna, zato se morajo napori pristojnih služb predvsem usmeriti v zid molka, ki obdaja tovrstna dejanja. Minimaliziranje škode in celo zasmehovanje žrtev, česar je polno tudi tukaj med komentarji je soodgovorno za mnogo prihodnjih travm, ko storilec misli, saj to ni nič takšnega, to vsi počnejo itd.
Tukaj ne zagovarjam kakšne skrajne feministične doktrine, ampak čemur so včasih rekli (in dostikrat pozabili ko ni nihče gledal) "dobra vzgoja", ko se spoštuje telesna nedotakljivost in "lepo vedenje" do vseh soljudi, ne da je "šlatanje" žensk in vulgarno komentiranje (primer novinarke v Planici) opravičljivo, sploh če je storilec pijan. Takšna družbena klima, ki ima to za neškodljivo, je odlično gojišče za nadaljnje resne zlorabe, ko tudi storilec meni, da s takšno "nedolžno zabavo" žrtvi ne škoduje, čeprav to dokazano povzroča izjemno hude travme, predvsem v otroštvu in zgodnji puberteti.
# 16.04.2018 ob 11:53
Nisem verjel tem visokim številkam zlorabljenih otrok, ker si pod spolno zlorabo vedno predstavljam hujšo kršitev (fizično otipavanje otrok s strani starejših, posilstvo in podobno). Pa sem začel "svojo anketo", a po prvi "zaslišani" sem raje kar odnehal. Sicer to ni neka raziskava, ampak mi je pa dalo misliti.
Mene bolj čudi, kaj delajo na šolah. To bi morali vključiti v učne načrte in to že od prvega razreda naprej. Pa tega žal ni. Če bi otroci bili seznanjeni, kaj vse je kršenje njihove spolne nedotakljivosti, bi otroci imeli več možnosti, kako pobegniti iz določenih situacij. Tako pa enostavno v takih primeri zmrznejo.
Sem spada tudi medvrstniško spolno nasilje, ki je lahko tako v obliki otipavanja kot v drugih oblikah.
Tukaj je podatek iz enega drugega članka. Nanaša se samo na najstnice:
Večina najstniških žrtev storilca pozna; več kot polovica zlorab se zgodi na zmenku; 30 odstotkov s strani prijatelja, 11 odstotkov s strani fanta ali partnerja
Pojem "spolna zloraba" je danes tako širok da je groza, sodelavki rečeš da izgleda lepa danes ... spolni napad. Torej to da je spolno "zlorabljenih" toliko otrok me ne preseneča. Dedek ji reče da se razvija v lepo žensko, spolna zloraba!
To je spet nek plačan članek s strani neke organizacije ki se pri vladi poteguje za večji ček. Preprosto.
Če potrebujemo služb in inštitucij, ki bodo reševale tovrstne vprašanja moramo okolje tudi ustvarit.
Pri takih zadevah moramo biti zelo previdni, zato mi zgornje številke malo sumljive. Čez nekaj časa bodo povedali, da se statistično dogaja v vsaki družini.
Če imaš kot sosed (ali prijatelj ali sodelavec ali ... nima veze kdo) priložnost opazit, da se otrok neobičajno vede, si moralno dolžan zadevo prijavit! Prijava še ne pomeni obsodba, ampak razlog za preverbo. Enako so dolžni tudi pedagogi v šoli prijavit, v kolikor zaznajo nenavadno obnašanje. Če nikakršnega znanja o nenavadnem vedenju nimaš in se ti zdi vse, kar otrok počne, normalno, si pač oseba, ki slabo zaznava čustvena stanja drugih in si s tabo ljudje v stiski nasploh nimajo kaj pomagat. Ampak to je že druga tematika o različnih sposobnostih in nivojih ljudi (stopnji empatije, informiranosti, inteligence ipd.). Kaj bi lahko otrok počel nenavadnega??? Lahko bi podal seksualno obarvane izjave ali celo košček izpovedi. Lahko bi se nenavadno obnašal, v kolikor bi si ga posadil v naročje. Lahko bi risal seksualno konotirane risbice. Lahko kaj tretjega (odvisno je tudi od starosti otroka ... pri starejših otrokih je težje, ker že znajo dobro uporabljat mehanizme prikrivanja, v kolikor želijo skrivat zlorabo, in je vse bolj vezano na njihovo pripravljenost k izpovedi). Na podoben način npr. tudi otrok, ki je žrtev fizičnega nasilja, lahko kaže znake, na katere je dobro bit pozoren. Če je izredno nasilen do sebe in do drugih ali izredno asocialen, obstaja verjetnost, da se z nasiljem na nek način tudi sam sooča itd. Sume o zlorabah otrok je dobro zaznat in predat v preverbo pristojnim.
A te zadeve ti resni niso niti najmanj jasne?!!!
@Blinder Bandet:
Kar se možnosti utemeljenih sumov tiče, v zgornjem komentarju friksu. Nikakor ne more bit pred dobrobitjo otroka, ki bi bil lahko zlorabljan, v prednosti skrb za ugled staršev pred obrekovanji sosedov. Oseba, ki tako razmišlja, upam, da nima otrok. Resno mislim. Saj se zavedaš, da 100% utemeljen sum pomeni zgolj konkretno soočenje z zlorabo?!!! Saj se zavedaš, da je za to možnost minimalna (da lahko špegaš skozi okno soseda, ki ne uporablja zaves ali rolet, in naletiš na grozljiv prizor). Tvoja teza pomeni, da je prijavljanje sumov nemogoče. In to velja tudi za prijavljanje s strani šol, saj se v tem primeru enako lahko razve in obrekuje starša s strani drugih staršev, na dom pride policija, pa sosedi vidijo. Tvoja teorija služi temu, da se onemogoči prijavo suma zlorabe otroka! In zakaj? Ker se ti zdi obrekovanje sosedov večja tragedija od tragedije otrok, ki doživljajo zlorabo. Tega se moraš zavedat in takšna sebičnost odraslih pač ni podlaga, na kateri bi bilo dobro gradit mentaliteto prihodnosti.
Itak se pa lahko kogar koli prijavi za kar koli. Tudi iz žlehtnobe seveda. Lahko nekdo poda sum, da si ti oropal sosedovo stanovanje, v katero se je zgodil vlom, ker mu ni všeč tvoja frizura. In kaj naj?!!! Boš skoprnel zaradi možnega obrekovanja, da si ropar?!!! Možnost prijav pač mora obstajat. Če se kar koli zgodi, te lahko policija izpraša kot morebitno pričo in če si kar koli zaznal, si dolžan povedat (o relevantnosti tvojih zaznav morajo presojat za to pristojne osebe).
@makoshark:
Saj se hecaš, a ne?!!! Kot prvo so najbolj sporne zlorabe, ki se začnejo dogajat že veliko pred 1. razredom osnovne šole. Pri teh letih otroka ne moreš informirat o seksu in s tem povezanimi deviacijami. Pri teh letih otrok ne deluje še izključno razumsko in ni zgolj potrošnik vzgojno izobražebvalnih informacij, ampak je njegova odzivnost in dojemanje sveta drastično podrejena čustvenemu doživljanju in interpretacij realnosti. Informiranost je možna šele kasneje, vendar se večinoma s seksualno vzgojo ne začne niti v 1. razredu in ne bi si upala trdit, da bi bilo dobro, če bi se že takrat začelo. Poleg tega je bolj od informiranosti problematičen psihološki vidik, saj je ravno v primeru, ko so storilci zaupanja vredni bližnji, t. i. "trauma bond" drastično večja možnost. Otrok lahko celo ščiti storilca, ker zanj ne obstaja drug svet. Niti ni treba, da se boji groženj, storilec lahko igra na drugo karto - oseba, ki je sicer dobrotnik, ga razveseljuje, pita s sladkarijami, mu izkazuje nadpovprečno naklonjenost ... kar koli. Manipulacije so različne - odvisno od družinskega konteksta. Starši so za otroka kot bogovi in izdajstvo drugim česar koli povzroča nervozo in strah pred neznanim. Baje se ta odnos do staršev in bližnjih začne preobražat v otrokovi percepciji šele po 9. letu. To je pa 3. in 4. razred oš. Šele takrat se začne gradit primerjava z drugimi in razumsko distancirana presoja o svojih starših. Zapleteno, skratka.
# 16.04.2018 ob 10:57
Namen takih člankov in kampanj je razbijanje družinskih vezi.
Ti si mozak. In pedofili, ki prežijo na žrtve v soseski so borci za tesnejše medsosedske odnose?
Po tvoje je torej bolje, da se 9 zlorabljalcev izmuzne kazni kot da bi bil 1 nedolžen obtožen( ne obsojen).
V eni družini z več otroki lahko ni nobenega, v drugi pa vsi.
Če se takšni primeri navajajo v teh kvazi statistikah, je najbrž rezultat pravi. Kar pa se odraža kot nevredno natolcevanje določenih nevladnih organizacij, priklopljenih na državne jasli, o pokvarjenosti dela državljanov kar tako... na počez.
Tukaj je en pregledni znanstveni članek na to temo: LINK
Najbolj pogostejši znaki, ki kažejo na to, da bi lahko bil otrok zlorabljen, so:
nenadne in nenavadne spremembe v obnašanju;
vzkipljivost brez razloga, povečana plahost, umikanje pred družinskimi člani in prijatelji;
močenje postelje, sesanje palca, dojenčkasto govorjenje, nazadovanje v čustvenem razvoju;
motnje spanca, strah pred temo, nočne more;
sprememba v prehranjevalnih navadah, anoreksija, bulimija;
raztrgano ali omadeževano spodnje perilo;
pomemben znak je zdravje genitalij – vaginalno ali rektalno krvavenje, spolno prenosljive bolezni, otekline, srbenje ali bolečina v genitalijah brez očitne nesreče, ki bi to lahko povzročila;
nenavadno zanimanje za dejstva, povezana s spolnostjo;
razdiralno obnašanje in poslabšanje šolskega uspeha;
strah pred dotikanjem, nenehno umivanje;
pogosto igranje ali prikazovanje spolno obarvanih situacij s punčkami, z risbami ali s prijatelji;
ko riše ljudi, jih vedno nariše s spolnimi organi, ne želi pa narisati sebe, če že, je podoba popačena;
izmikanje pogovorom in očesnim kontaktom;
samopoškodovanje (rezanje, grizenje);
beg od doma;
pogosto masturbiranje;
zakrivanje telesa ali prekomerno razkazovanje …
Ti zagovarjaš princip, da je bolje 1 nedolžnega obtožiti in mu uničiti življenje, če s tem rešiš 10 žrtev. V marsikateri družbi je v uporabi obraten princip. Bolje 10 morilcev izpustiti kot 1 krivično obsoditi.
V prvem primeru gre za obtožbo v drugem za obsodbo. Ali sploh poznaš razliko?
Če nekoga ne prijaviš, ker nimaš zadosti dokazov, se s tem ne igraš z žrtvijo zlorab.
Seveda se, ker če ni dovolj dokazov še ne pomeni, da se zloraba ni zgodila, za prijavo so dovolj indici, potem pa ustrezne službe ugotavljajo kako naprej.
zaznamuješ tudi njegove otroke. In pozvročiš nove žrtve (sicer ne spolne zlorabe, ampak travme nastanejo).
Kaj misliš kateri otrok ima večjo travmo, tisti, ki ga je starš spolno zlorabljal ali tisti, katerega starša so po krivem obdolžili, da zlorablja svoje otroke? V obeh primerih otrok pozna resnico in če si 100%, da tvoj starš ni zlorabljalec ti je bolj kot ne vseeno kaj si mislijo drugi.