Po oddaji je jasno le, da bo vlada prodaje vodila naprej. Foto: MMC RTV SLO
Po oddaji je jasno le, da bo vlada prodaje vodila naprej. Foto: MMC RTV SLO
SDH je za Tarčo prvič razkril svetovalne pogodbe, ki jih je podpisal pred spremembami ZDIJZ-a. Foto: MMC RTV SLO
Tujega nočemo, za svoje nimamo


Generalni sekretar v kabinetu premierja Metod Dragonja je uvodoma poskušal odgovoriti, zakaj je dobro, da Telekom prodamo. Tu je pokazal, da se je k temu zavezala prejšnja vlada pod pritiski tujih finančnih trgov in da ne dosega donosnosti na kapital, ki je v branži okoli osem odstotkov. "Državljani bi morali pri prodaji pričakovati, to pa bi moral biti tudi cilj, da se vlaga v infrastrukturo in da se Telekom vpne v mednarodne tokove. Seveda bi morali biti upoštevani tudi socialni vidiki, ampak v ospredju bo učinkovitost," je dejal.

V oddaji Tarča so ekskluzivno pridobili seznam vseh svetovalcev (finančnih in pravnih) za 15 podjetij, ki jih vlada prodaja ali jih je že prodala. Vrednost nekaterih izmed teh pogodb je bila že znana, saj so bile sklenjene po sprejetju zakona o dostopu do informacij javnega značaja. SDH pa je zdaj posredoval tudi vse druge pogodbe, ki so bile sklenjene pred veljavo zakona. Njihova vrednost presega šest milijonov evrov. Pogodbe za finančno svetovanje družbi Telekom presegajo vrednost tri milijone evrov.

Da je prodaja napaka, je po drugi strani prepričan Goran Lukič z ZZZS-ja. Izpostavil je prakse, ki so se po Balkanu dogajale ob prevzemu telekomov, ob čemer je prepričan, da je socialni vidik pri tej razpravi premalo izpostavljen. Opozoril je na morebiten konflikt interesov, saj je eden izmed svetovalcev Slovenije, ameriški Citigroup, hkrati tudi svetovalec Deutsche Telekoma.
Bo več ali manj delovnih mest?
Jernej Vrtovec se z Lukičem ni strinjal in meni, da je prodaja Telekoma Slovenije potrebna, saj bodo uporabniki s tem dobili več konkurence na trgu, izboljšalo naj bi se tudi upravljanje podjetja, pa tudi morebitna kupnina ne bo zanemarljiva. Izpostavil je tudi različne svetovalne pogodbe, ki se rade prilepijo na državna podjetja, prepričan pa je, da bo novi lastnik Telekoma zaposlil nove ljudi.
Tudi Luka Mesec prodaji nasprotuje, saj bo po njegovem mnenju novi lastnik odpuščal, in ne zaposloval. Ne strinja se tudi s trditvijo, da bo pomenil več konkurence, pri čemer je poudaril, da Deutsche Telekom, ki se omenja med morebitnimi kupci, v naši okolici koncentrira lastništvo, kar po njegovem mnenju pomeni manj, in ne več konkurence.
Da je treba zaščititi ključno infrastrukturo, pa meni poslanec SMC-ja Bojan Dobovšek. Vprašanje, ki ga je izpostavil, je po njegovih besedah tudi to, kdo bo nadziral tujega operaterja na področju informacij zasebnega značaja, pri čemer je Dragonja odvrnil, da se da to urediti predvsem z ustrezno zakonodajo, ki pa že obstaja.
Matej Pirc iz Slovenskega državnega holdinga je na vprašanje, ali je postopek sploh mogoče zaustaviti, odvrnil, da je vsak postopek mogoče ustaviti, pri čemer je dodal, da vseh 15 postopkov prodaje ne vodi le holding.
Konflikt interesov ali vse po pravilih?
V nadaljevanju je bil govor tudi o konfliktu interesov. Sklad Lazard Freres je namreč svetovalec pri prodaji NKBM-ja in hkrati nekajodstotni lastnik madžarske banke OTP, ki se zanima za nakup NKBM-ja. Pirc je prepričan, da to lahko deluje, saj so podpisane izjave, ki naj bi ravnanje v korist svetovalca preprečile. Lukič pa meni, da mednarodna praksa kaže, da se lastna pravila kršijo.

Tudi Dragonja je pojasnil, da so zaradi morebitnega konflikta interesov sprožili preverbo na finančnem ministrstvu oz. pri nadzornem svetu SDH-ja. Vrtovec je dodal, da bi morali NKBM prodati pred dokapitalizacijo za en evro, s čimer bi državljanom prihranili zajeten kup denarja.
Ali se pripravlja tudi privatizacija Darsa? Pirc je to odločno zanikal, da so vladi poslali le predloge in strategijo nadaljnjega razvoja, da pa pri tem niso sledili predlogu ameriške investicijske banke JP Morgan. Da o privatizaciji Darsa ne razmišljajo, je potrdil tudi Dragonja.
Beseda je nanesla tudi na Petrol, pri čemer Dragonja ne vidi potrebe, da bi ga zadržali v slovenskih rokah, saj gre po njegovih besedah zgolj za distributerja energentov, konkurenca na trgu na tem področju pa je zadostna. Na vprašanje, kdo je neznani kupec, ki je za fiduciarni račun na češki banki kupil 12 odstotkov Petrola, Pirc ni imel odgovora.

Tujega nočemo, za svoje nimamo