Slovenija

Poudarki

  • V domu za ostarele so pojedli 83 odstotkov servirane hrane, v bolnišnici le 60.
  • V bolnišnici vsak dan ostane nedotaknjene pet odstotkov hrane, torej 37 obrokov.
  • Največkrat v smeti romajo juhe, solate in sadje.
Zavržena hrana
V bolnišnici vsak dan ostane nedotaknjene pet odstotkov hrane, torej 37 obrokov. Foto: Reuters
       Zavrženo hrano v bolnišnici plačamo trikratno, najprej surovine za pripravo obrokov, nato plačujemo odvoz ostankov in na koncu še slabo prehranjenost bolnikov, ki podaljšuje bolnišnično dobo zdravljenja       
 Irena Sedej iz novomeške splošne bolnišnice
Urša Zgojznik
"Na naših dogodkih pogosto od udeležencev slišimo, da hrane pri njih doma nikoli ne zavržejo. Od kod pa potem pride 48 odstotkov vse odpadne hrane, ki jo ustvarijo gospodinjstva," se sprašuje Urša Zgojznik. Foto: Osebni arhiv
Hrana
Pri nas se hrana pogosto ne obravnava kot del terapije, prav tako pa dietetiki niso del zdravstvenega osebja. Foto: Pixabay
       Zaradi osebnega stika se lahko prilagaja količina porcij. Na primer, tisti, ki ni tako lačen, dobi manj hrane, morda nekdo nečesa ne mara, in potem tega tudi ne dobi. Bolj oseben odnos pripelje do manj zavržkov,       
 Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja
Zavržena hrana
Gospodinjstva ustvarijo kar 48 odstotkov odpadne hrane. Foto: BoBo
VIDEO
Zavržena hrana v javnem s...
VIDEO
Slovenec letno zavrže 73...

Dodaj v

V vsaki bolnišnici na leto ostane skoraj 700 vozičkov nedotaknjene hrane

Zavržena hrana v javnem sektorju
24. oktober 2017 ob 20:48
Ljubljana - MMC RTV SLO

Vsak prebivalec Slovenije letno zavrže 73 kilogramov hrane, čeprav k skupno 151.000 tonam zavržene hrane največ prispevajo gospodinjstva, se z vprašanjem zavržene hrane srečujejo tudi javni zavodi. Ti bi količino zavržene hrane lahko zmanjšali že z boljšo organizacijo, a brez sistemskih rešitev vseeno ne bo šlo.

Društvo Ekologi brez meja so v pilotnem projektu Ne meč'mo hrane stran! s pomočjo novomeške bolnišnice in doma starejših občanov Tezno opravili raziskavo, zakaj in koliko hrane se zavrže v slovenskih bolnišnicah in domovih za ostarele. Rezultati so pokazali, da, preračunano na državno raven, bolnišnice letno zavržejo najmanj 5.700 ton, domovi za starejše občane pa najmanj 3.060 ton hrane. V domu za ostarele so pojedli 83 odstotkov servirane hrane, v bolnišnici le 60 odstotkov. Strošek zavržene hrane na en obrok za bolnišnice znaša 46 centov, za domove za ostarele pa 20 centov.

.

V bolnišnici vsak dan ostane nedotaknjene pet odstotkov hrane, torej 37 obrokov. Številka se na prvi pogled morda ne zdi visoka, pravi predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik, vendar to v enem letu pomeni skoraj 700 vozičkov nedotaknjene hrane na leto oz. 13.500 obrokov letno. A vzrok, zakaj toliko hrane ostaja nedotaknjene, ni enoznačen. Zgojznikova je za MMC pojasnila, da ne gre zgolj zato, da se bolnik počuti slabo in ne more pojesti pripravljenega obroka, ampak sta večji problem organizacija in komunikacija. "Recimo z oddelka ni bilo javljeno v kuhinjo, da je bolnik odšel domov, na preiskavo, ali pa da ne sme jesti, ker mora biti tešč," pravi Zgojznikova.

V smeti največkrat romajo juhe, solate in sadje
Čeprav je pomembno, da si priznamo, da se z vprašanjem zavržene hrane srečujemo tudi v javnih ustanovah, se moramo zavedati, da se enemu delu zavržkov nikoli ne bomo mogli izogniti. Kot pravi predsednica društva Ekologi brez meja je zato delno kriva specifika teh ustanov, prav tako pa se je težko izogniti tudi tistemu delu zavržene hrane, ki nastaja pri pripravi obrokov. "Vendar to ne pomeni, da se količine zavržene hrane ne da zmanjšati, lahko se zmanjša število nedotaknjenih obrokov, torej tistih, ki se jih ni dotaknil ne bolnik ne osebje. Tukaj je problem predvsem organizacijski, z boljšim sistemom komuniciranja med kuhinjo in oddelkom bi se dalo število nedotaknjenih obrokov zmanjšati," dodaja Urša Zgojznik.

Tako v domovih za ostarele kot v bolnišnicah pa se še vedno največkrat zavržejo juhe, solate in sadje. Zgojznikova ob tem ugotavlja, da ti podatki sovpadajo z rezultati raziskav, opravljenih v tujini, kjer v podobnih ustanovah prav tako največkrat zavržejo zelenjavo in sadje.

Zavržena hrana odstrla vrsto težav
Na okrogli mizi, kjer so predstavili izsledke raziskave, so se strinjali, da problematika zavržene hrane ni zgolj okoljsko, humanitarno in finančno vprašanje, ampak po mnenju Zgojznikove odstira še vrsto drugih vprašanj, "od vprašanja boljše prehranske oskrbe bolnikov do slabih medčloveških odnosov, zato je treba na ravni vseh ustanov vzpostaviti solidarnost, okrepiti medosebne odnose in se o težavah tudi pogovarjati".

A tudi finančna plat ni zanemarljiva. "Zavrženo hrano v bolnišnici plačamo trikratno, najprej surovine za pripravo obrokov, nato plačujemo odvoz ostankov in na koncu še slabo prehranjenost bolnikov, ki podaljšuje bolnišnično dobo zdravljenja,” je na konferenci izpostavila Irena Sedej iz novomeške splošne bolnišnice, ki se je kot prva bolnišnica pri nas vprašanja zavržene hrane lotila celovito. Sedejeva pravi, da jim je projekt še na drugačen način osvetlil težave, ki so se jih sicer v novomeški bolnišnici že dlje časa zavedali. Prvič so namreč dobili uvid v celo pot hrane pa tudi smernice, na kaj se osredotočiti, da bo zavržek hrane manjši. Zgojznikova je poudarila, da so sodelujoči v raziskavi takoj sprejeli določene ukrepe, predvsem s področja organizacije.

Osebni stik je zelo pomemben
Raziskava je sicer pokazala, da je sistem razdeljevanja hrane na pladnjih veliko slabši od tistega, kjer se hrana razdeljujejo neposredno iz posod na oddelkih. Pri razdeljevanju hrane na pladnjih nastane namreč 2,4-krat več odpadkov kot pri razdeljevanju iz postrežnih posod. "Zaradi osebnega stika se lahko prilagaja količina porcij. Na primer, tisti, ki ni tako lačen, dobi manj hrane, morda nekdo nečesa ne mara in potem tega tudi ne dobi. Bolj oseben odnos pripelje do manj zavržkov," pojasnjuje predsednica društva.

A količine zavržene hrane se ne da zmanjšati čez noč, je poudarila Sedejeva, najprej lahko le "bolje organiziramo delo, in sicer da se terapevtske diete s pomočjo enotnega kataloga teh diet predpisuje res tistim, ki jih potrebujejo, in da se posamezni obrok ne pripravi za tiste, ki so na operacijah, terapijah." Tako Sedejeva kot Zgojznikova kot težavo vidita tudi v tem, da se hrana ne obravnava kot del terapije. Zgojznikova je opozorila, da dietetiki niso del zdravstvenega osebja, Sedejeva pa si želi sistemskih rešitev pri zaposlovanju kadrov, ki bi individualno načrtovali prehrano glede na stanje bolnikov. Marjeta Recek z direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje je napovedala, da bodo prihodnje leto v vseh bolnišnicah pregledali sistem prehranjevanja bolnikov, hkrati pa načrtujejo, da bi do leta 2025 v zdravstvene ekipe vključili dietetike.

Na okrogli mizi so povedali tudi primer dobre prakse iz Nove Gorice, kjer se je tamkajšnji dom upokojencev zaradi lastnih presežkov hrane povezal v mrežo z dijaškim domom in vrtcem ter začel deliti kosila socialno ogroženim. Direktor Doma upokojencev Nova Gorica Bojan Stante je opozoril, da bi bilo treba najti način, kako narediti ljudi bolj občutljive in jih spodbuditi k temu, da postanejo bolj solidarni. Le tako bi namreč lahko vzpostavili širšo mrežo tistih, ki imajo presežke hrane in bi jo bili pripravljeni nameniti pomoči potrebnim.

Prevelike zahteve staršev
Z zavrženo hrano pa se spoprijemajo tudi v drugih javnih ustanovah, nobena izjema niso vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer vsak dan razdelijo 680.000 obrokov. Irena Simčič z Zavoda za šolstvo je poudarila, da bi poleg racionalnega načrtovanja prehrane morali več pozornosti nameniti tudi vzgojno-izobraževalnemu vidiku, da bi izboljšali prehranske navade otrok. Andreja Barle Lakota z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa je opozorila na prevelike zahteve staršev in poudarila, da bomo morali razčistiti, "do kod segajo individualne pravice in kaj je javno dobro”.

Zgojznikova je ob tem spomnila, da je v šolah javno naročanje živil izredno zapleteno, zato "tisti, ki sestavljajo jedilnike, več časa porabijo za samo naročanje kot za sestavo jedilnikov". S tem se je strinjala tudi Urška Skok Klima z ministrstva za javno upravo, ki vidi rešitev v centralizaciji javnega naročanja, v okviru katerega bi lahko država vzpostavila dinamični nabavni sistem, s katerim bi si te ustanove pomagale. Javne ustanove se namreč pri javnem naročanju živil zdaj spopadajo s premalo kadri, s finančnimi obremenitvami in nezadostno lokalno samooskrbo.

Kje najpogosteje grešimo?
Urša Zgojznik je ob koncu projekta Ne meč'mo hrane stran! spomnila, da za količino zavržene hrane niso odgovorne samo javne ustanove, ampak predvsem gospodinjstva, saj ta ustvarijo kar 48 odstotkov odpadne hrane. In kje najpogosteje grešimo posamezniki? "Sliši se banalno, ampak ljudje ne zanjo načrtovati jedilnikov, pogosto se ostanki zavržejo, namesto da bi jih ponovno uporabili, dogaja pa se tudi, da naenkrat kupimo preveč hitro pokvarljivih izdelkov. Čeprav gre morda le za 200 gramov ostankov, bi morali premisliti, ali se jih da porabiti na kakšen drugačen način oziroma bi morali biti bolj previdni že pri nakupovanju - da ne nakupimo prevelikih količin hrane," pravi Urša Zgojznik.

Sabina Janičijević
Prijavi napako
Komentarji
m72
# 24.10.2017 ob 21:15
"V vsaki bolnišnici na leto ostane skoraj 700 vozičkov nedotaknjene hrane"

Morebit pa je problem v tem, da slabo kuhajo.
Ori
# 24.10.2017 ob 21:19
Hrana v bolnišnicah je zelo zanič, če mi ne verjamete vprašajte Pahorja. Ob taki hrani bi tudi zdrav človek postalo bolan.
pek
# 24.10.2017 ob 21:03
Kvazi problemi.

Hrana je pokvarljiva zadeva in če jo vržeš na kompost, to ni metanje stran, temveč reciklaža.
Bivši uporabnik
# 24.10.2017 ob 23:31
Imel sem priložnost videti, kako je s hrano v bolnišnici. Med obiskom. Za bolnika s črevesno dieto, ki je lahko zaužil samo tekočino, so iz kuhinje pripeljali normalen obrok, od katerega ni mogel pojesti ničesar. Bolnik, po poklicu kuhar, se je potožil zdravniku, ta pa mu je rekel, naj ne nerga. V sobi je bilo 7 bolnikov s podobnim stanjem, enako diagnozo, enak meni. V sestavi jedilnika povrhu ni bilo upoštevano, kaj se za takšne bolnike priporoča ali odsvetuje. Kot da bi v kuhinji ne imeli nobenih informacij o tem, za koga pripravljajo hrano. Je potem čudno, da so stvari takšne, kot so?
Se moram tudi strinjati s komentatorjem, ki omenja, da bi morala biti hrana okusneje, torej skrbneje pripravljena, pa bi jo ljudje raje pojedli, o tem ni dvoma.
marialorca
# 24.10.2017 ob 22:00
73 kg : 365 = 0,2 kg na dan
Danes so šli v kompost ostanki paradižnika, ki ne pašejo v solato in olupki mandarin (zavoljo vsebine sem vse stehtal: 271 g); KRIV SEM, sem med grešniki, saj sem zavrženo kupil na prehrani (pa dve PVC vrečki za to dvoje tudi). Žal mi je. Olupke bi lahko zbiral in, ko bo padel mraz, destiliral v "opojno pijačo grških korenin".
cairns
# 24.10.2017 ob 21:41
Ti bi količino zavržene hrane lahko zmanjšali že z boljšo organizacijo, a brez sistemskih rešitev vseeno ne bo šlo.

Boljša organizacija in sistemske rešitve se v bistvu imenujejo BOLJ OKUSNA HRANA.
Nič drugega kot to. Vse ostalo je čisto nakladanje.
anban
# 25.10.2017 ob 07:30
Najbolj žalostno je, da medicinske sestre (to govorim iz prve roke) te hrane, ki ostaja na vozičkih ne smejo pojesti.
topol
# 25.10.2017 ob 07:09
Pa še en pogled na to iz prve roke. Zakaj ostaja hrana z razlago.
Bolnika dopoldan odpustijo. Čaka papirje, torej zdravnika da narekuje in administratorko, da napiše. nato pa čaka na prevoz domov. Svojci so lahko pred vrati, lahko pridejo čez dve uri. če oddide domov ob 10h ostane kosilo, ker spremembe po tej uri niso več možne. lahko pa ostane v bolnici še do večerje, če nima prevoza.
Na večjih oddelkih bolniki prihajajo na sprejem tudi nenačrtovano. Skrbno osebje ne more naročiti hrane nekomu, ki pride ob 9.45. Vedno ni mogoče biti pri računalniku in takoj naročati. Zato raje kakemu odpuščenemu ne odjavijo obroka in jih potem razdelijo novosprejetim in morda v miru popoldne popravljajo.
3. Bolnik noče jesti. zato pa je bolnik, ker je bolan in vselej ne more.
bori
# 25.10.2017 ob 01:43
V bolnišnici vsak dan ostane nedotaknjene pet odstotkov hrane, torej 37 obrokov.

Nikakor se ne strinjam z razmetavanjem hrane.. ampak pet odstotkov ne vem če je tako hudo za bolnišnico.. pa tudi nasploh. To je en korenček ali jabolko od dvajsetih, ena zajemalka od dvajsetih..
Me zanima, ali gospodinja doma, ko toči iz pipe vodo v lonec ve, ali je natočila 1,9 ali 2l ? Jogurte, pakirane sire, marmelade pa lahko kdo drugi vzame, ane?
Je verjetno veliko bolj problematičnih stvari ki se jih nihče ne dotakne...
Ta ugotovitev je podobna, da ljudje čez leto ne jedo kakijev oz. samo krhlje, sveže jedo le jeseni.. ja kdaj pa? Pa tudi krompirja v kleti treba kar nekaj odbrati čez leto...
anny22
# 24.10.2017 ob 22:29
S koncem recesije so se v zabojnikih znova začele povečevati količine zavržene hrane. V našega -
črnega, ne za biološke odpadke! - mečejo sosedje zapakirane embalaže moke, pšeničnega in koruznega zdroba, kosmičev, piškotov, mueslija, pudinga, riža, prigrizkov, makaronov, ni da ni. Večina tik do roka ali po njem ali celo z rokom 2018, 2019. Preveč so naložili v nakupovalni voziček, doma pa so police enako prenapolnjene. Joj, bi jih z gajžlo po nagi....

Sicer imamo doma za biološke odpadke kompostnik, ampak je premajhen za naše potrebe. Priporočam vsem, da si omislite svojega! Če nič drugega, pognojite rože in živo mejo. Če zraste na njem solata, smo že zmagali. :)
aktivist
# 25.10.2017 ob 07:28
Nekdo je razvajen in bi jedu pico vsak dan. Hrana v bolnicah je zanic, ker je zdrava in to gre ljudem v nos. To je bolnica ne pa picerija, restavracija.
darej
# 25.10.2017 ob 02:32
Lahko pišete kar hočete, a kdor je bil kadarkoli na bolnišnični hrani, lahko pove da je cisto neokusna, pa je vseeno kaj ti pomudijo - žal. Takoj po operaciji sem bil recimo 1x na posebni dieti... 3 dni zapored za zajtrk prepečenec in čaj ter za kosilo in večerjo kroznik juhe, ali bolje rečeno vode z nekaj vlivanci v njej. In potem je tak šok da je zabrženo toliko hrane.
anny22
# 24.10.2017 ob 23:15
Bolnišnica je po Grossmanu neke vrste totalna ustanova kot zapor ali psihiatrija ali dom za ostarele. Lahko letijo pečene piške v marinadi same v usta in imaš temperaturo 23,5 %, bolniki se bodo še vedno pritoževali nad dvema stvarema: hrano in kurjavo. Doma imaš lahko skorjo suhega kruha in odejo za toploto, a dom je dom in bolnišnica bolnišnica. Gotovo pa bi se dalo glede hrane marsikaj urediti, samo če je volja.
RJSlo
# 24.10.2017 ob 22:28
No ja. Da bi pa kdaj delili višek se ne spomnijo? Jaz sem 1x rekel za dodatno rezino kruha in je nisem dobil. "Imamo točno po številu pacientov." Zaradi kakovostne priprave zelenjave v bolnici v Nemčiji sem začel jesti zelenjavo, ki je prej nisem maral.

Kakšna "mina presenečenja" oziroma nenapovedana inšpekcija v bolnišnični kuhinji tudi ne bi bila odveč. In kar nekaj inšpektorjev iz različnih sektorjev naj bo. Boste zelo presenečeni. Ali pa skrito kamero namontirajte v kuhinji.
dharma
# 24.10.2017 ob 22:07
Hmm...a ni bil ravno pred sekundo na tem portalu članek o tem, da naše telo ni kanta za smeti? V tem, da se hrana zavrže ne vidim nič spornega, nasprotno, je del naravnega procesa. Ekonomičnost je pa druga zgodba. Ampak kaj, ko mi, sistemsko gledano, nimamo niti "povratne naknade" za pločevinke in plastenke. Da o živilski samooskrbi niti ne izgubljam besed. Važno, da je Židan še vedno krepko v sedlu.
genniuuss
# 24.10.2017 ob 21:14
biznis z državnim denarjem,
prosimo za podatke kdo je največji dobavitelj, posrednik .....
Bivši uporabnik
# 25.10.2017 ob 14:36
Neumnost!

Naj se uradniki in nevladniki raje posvetijo organizaciji dela v bolnišnicah. Absentizem osebja, dvoživke, neurejeni medsebojni odnosi, razdrobljeno naročanje opreme, storitev in pripomočkov, pišmeuharsko naročanje pacientov, "lako čemo" poslovanje mimo vseh ekonomskih kriterijev, nespecializacija bolnišnic.

Jasno, veliko lažje je jamrati ob loncih pomij, kot pa se lotiti bistvenih problemov.
jbtnm
# 25.10.2017 ob 07:03
Dobra - slaba hrana je stvar okusa, navad (beri razvad itd...) Kaj zelo okusna najbrž res ne more biti je pa verjetno sprejemljiva za tisto kar tam delaš in koliko kalorij pokuriš (ležiš in čakaš na boljši jutri). Jaz sem jo osebno poizkusil ene trikrat v življenju, zdaj že hvala bodu dolgo ne, in nimam nobenih pripomb. Tudi doma ni vedno vse super dobro pa nekako preživimo.
Najbolj glasni so ponavadi tisti, ki se kot smo rekli včasih "doma s pujseki kregajo za tadrobni krompir".
Mommy_Kitty
# 25.10.2017 ob 06:36
Sem bila pred leti v Ljubljani na ortopedski kliniki, hrana generalno ni bila tako neprebavljiva da se ni dalo nič pojest, a tiste pokrite posode z juhami so bile pa katastrofa. Prvi dan sem z veseljem odkrila ker mam rada juhe, drugi dan tudi, pa še tretji dan, četrti dan že bolj previdno, potem pa sploh nisem več tega odpirala, ker to kar je bilo v tistih posodicah kot juha marsikje še prašičem nebi dajali. Takšne vonjave in okusi, da nebi privoščila niti smrtnemu sovražniku kaj šele bolniku.
Še nekaj let pred tem pa sem bila v SBSG pa je bila hrana vrhunska, a sedaj ljudje pravijo da se je močno poslabšala, a tega sama ne morem trditi.
wax
# 25.10.2017 ob 06:29
Če obrnemo številke, sta to cca 2/dan, pri najverjetneje polno zasedeni bolnici, kar spet ni tako drastično..

seveda pa bi jih lahko donirali brezdomcem ali pa bližnjim vrtcem/šolam..pa bi se prenekateri direktor bolnice s tem še lahko pohvalil..tako bi bilo tudi lokalni politiki zadoščeno..
Filoktet
# 25.10.2017 ob 00:07
Mislim, da bi bilo še mnogo bolj zanimivo (beri: zastrašujoče), če bi šli tehtat zavrženo hrano v vrtcih (in šolah).
FolkloraS
# 24.10.2017 ob 21:51
Najbolje, da prenehajo s kuhanjem!
MITJA VILAR
# 26.10.2017 ob 13:45
Tale info me je spodbudila k pisanju, ker je morda namen pozitiven a način zgrešen. Problematiziranje zavržene hrane je nadaljevanje probl, zavrženih zdravil. Torej ljudje, pojejte vsa zdravila, četudi ste se pozdravili in pojejte vso hrano, četudi ste siti in predebeli. Ne vem iz kakšnih nagibov se to problematizira in ne, zakaj se te hrane ne prerazporedi drugam. Kar je večji problem. Zanimivo, še nihče ni pisal o tem, da se zavrže ogromno vina, piva ali žganih pijač. V tem primeru ljudje ravnajo odgovorno in popijejo vse, kar je v steklenici. Zato ni ključen problem, da je tretjina povzročiteljev vinjenih temveč da sta dve treznih. Ergo-pijte in zmanjšajte števio nesreč. Je šala. Včasih imam občutek, da pisci tekstov smatrajo vse okoli sebe za omejeno pismene.
anny22
# 25.10.2017 ob 14:17
Da ne bomo razpravljali samo v teoriji..tu je zapis bolnice o hrani v Kliničnem centru. Videti je kar v redu. Samo to mi ni jasno, zakaj je zajtrk ob 8h, kosilo pa potem že ob 12-h? Ne rečem, če kdo štiha gredo ali podira drevesa, ampak z ležanjem v postelji ni šans, da boš do takrat lačen...
levanda
# 25.10.2017 ob 09:11
Obstaja tudi aplikacija (in celoten poslovni model), kako zmanjšati zavrženo hrano. Tako da se jo ponudi ob koncu delovnega dneva vsake restavracije/ustanove.
fafaron
# 25.10.2017 ob 07:58
Interspar ... filanje vozičkov

"Antišpar" ... filanje rjavih kant
aktivist
# 25.10.2017 ob 07:29
Sploh pa odvecna hrana v bolnicah je redko zavrzena. Malo se pozanimajte raziskovalni novinarji kam zares gre.
evaevi
# 25.10.2017 ob 00:47
Prijateljica, urgentno hospitalizirana na Infekcijski kliniki zaradi krvavave driske (alergija na Amoksiklav) , je med mojim obiskom dobila večerjo: goro domačih rezancev z gobovo smetanovo omako, res ne morem reči, da ni zgledalo izjemno okusno :)
Tiste štiri dni je preživela samo zaradi sveže vode, ki sem ji jo na željo prinašala, saj je tudi za
pijačo dobivala zgolj sladek čaj...
diord
# 24.10.2017 ob 22:03
joj da ne bo kje kakšen šnicl ostal. hehe pacjenti in delavci v kuhni so ga nasankal. Solile bodo pamet. Kakšnega profi kuharja v kuhinjo pa bodo še pacjenti na kebab hodil po štiri hodnem meniju. hehe
galoper
# 10.02.2018 ob 20:02
Se je zgodilo, da dva nisem mogel jesti, hrana je ostajala, a to ni nikogar zanimalo, ker sem imel 'bogato' kri.
MITJA VILAR
# 26.10.2017 ob 12:28
Najboljša misel na to temo mislim, da je bil grfit v Zagrebu, kjer piše: stanovalce prosimo, da skrbe za čistočo v kontejnerjih. Nekateri iz njih tudi jedo.
Debata, ki se ciklično obravnava v medijih je podobna tisti o pitju alkohola. 73 litrov na prebivbalca SLovenije na leto. Do podatka pirdejo tako, da vzamejo ves prodan alkohol, tudi za industrijo ter ga dele s številom ljudi. Ali nevarnost telefoniranja med vožnjo. Lani niti ene nesreče zabeležene kot posledica uporabe telefona.
Haloo
# 25.10.2017 ob 08:58
Ko bo še toliko zdravil zavrženo kot je hrane, bo to ljudstvo, zdravo!
yanker
# 24.10.2017 ob 23:03
@Ori
Hrana v naši bolnišnicah je povsem OK. Sam sem bil nekajkrat v UKC in je hrana povsem ok. čer pa pričakuješ da boš v bolnišnici dobil hrano kot v kakšni dobri gostilni se pa pač motiš.
dharma
# 24.10.2017 ob 22:12
Aja še to. Ministrstvo ima akcijo za osveščanje o zavrženju hrane, da bi s tem spodbudili ljudi k bolj ekonomičnem ravnanju, hkrati pa taisto ministrstvo preko zakonodaje onemogoča institucijam plasirati popolnoma neoporečno hrano naprej. Vzporednica gre z električnimi vozili. Navadni uporabniki motornih vozil so namreč na udaru med tem, ko industrija (letalski, ladijski promet, ki je ravno največji onesnaževalec) mirno svinja naprej. Najjači smo, ni kej.
aaa
# 25.10.2017 ob 07:18
Temu kaj servirajo po bolnicah težko rečeš hrana. Kuhajo kot v železnih časih socializma. Ko se z maščobo in soljo ni šparalo.
JoeM
# 25.10.2017 ob 06:18
Vsem ki tukaj tako šinfate zdravstvo bi pri vaših naslednjih zdravstvenih težavah priporočal ne več obisk zdravnika ampak da ostanete doma. Zakaj sploh hodite tja če vam nič ne paše? Al pa pojdite privat in plačaš pa dobiš boljšo oskrbo. Kapitalistični sistem deluje, koliko boš plačal, toliko boš imel.
Kazalo