DZ je sprejel novelo zakona o bančništvu, s katero Banki Sloveniji daje več pooblastil za ukrepanje, kar naj bi omogočilo učinkovitejše reševanje težav bank.

Poslanci so podprli tudi dopolnitev zakona za uravnoteženje javnih financ in iz znižanja pokojnin izvzeli okoli 8.000 upokojencev, ki so bili vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, a so, ker so delali v drugih republikah nekdanje skupne države, prispevke vplačevali v njihove sklade pokojninskega zavarovanja.

Krepitev nadzora bank
Novelo, s katero se bo Banki Slovenije dalo večja pooblastila za ukrepanje v bankah, ki bi se znašle v težavah, je podprlo 75 poslancev, proti je bil le eden.

Z novelo zakona se bo okrepilo instrumente, ki jih ima Banka Slovenije na voljo za nadzor bank in ukrepanje. Ta bo lahko ukrepala že na podlagi svoje ocene, da neka banka ne obvladuje tveganj oz. jih ne obvladuje na pravi način. "Ključno je pravočasno in učinkovito ukrepanje že v fazi preprečevanja nastajanja tveganja v bančnem sistemu, in ne šele potem v sanaciji," je dopoldne ob predstavitvi novele zakona povedal finančni minister Janez Šušteršič.

Banka Slovenije bo lahko v neki banki imenovala izrednega pooblaščenca, izredno upravo, ji prepovedala prodajo premoženja, zahtevala načrt reorganizacije banke ali odredila prisilno prodajo delnic banke v breme obstoječih delničarjev.

Dokapitalizacija tudi za lastnike lastnikov
K dokapitalizaciji banke bo lahko pozvala ne samo lastnike, ampak tudi lastnike lastnikov, z namenom zagotovitve dodatnega kapitala banke pa bo lahko odredila sklic izredne skupščine v zelo kratkem roku. "To je pomembno tudi z vidika reševanja položaja v bankah v neposredni ali posredni državni lasti," je dejal Šušteršič.

Roki za objave prevzemov
Novela zakona prinaša izjemo glede zakona o prevzemih. Ko bo nekdo dokapitaliziral banko zaradi zahteve regulatorja, bo imel, če bo s tem presegel prevzemni prag, za objavo prevzema oz. izstop iz lastništva dve leti časa. V SD so želeli, da bi rok za objavo prevzema ali izstop iz lastništva, če se delež lastnika zaradi naložene dokapitalizacije zviša nad prevzemni prag, veljal pet let. Dopolnilo ni bilo deležno zadostne podpore.

Banka Slovenije bo lahko zahtevala tudi prenos premoženja in obveznosti neke banke na prevzemno družbo. A če zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki mu grozi referendum, ne bo uveljavljen, ta določba ne bo mogla stopiti v veljavo.

Poleg tega bo centralna banka dobila pooblastilo, da sama izda odločbo o odvzemu funkcije članu nadzornega sveta banke. Banke pa bodo za pridobitev kvalificiranih deležev v finančnih družbah potrebovale njeno dovoljenje.

Upokojenci, vključeni v zavarovanja nekaterih drugih republik, brez znižanja pokojnin
DZ je z 49 glasovi za in 34 proti sprejel tudi dopolnitev zakona za uravnoteženje javnih financ. Tako bo iz znižanja pokojnin izvzetih okoli 8000 upokojencev, ki so bili vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, a ker so delali v drugih republikah nekdanje skupne države, so prispevke vplačevali v njihove sklade pokojninskega zavarovanja.

Nikogar potisniti v stisko
Dopolnitvi zakona so v razpravi podporo izrekali v koalicijskih SDS, NSi in SLS. Poudarjali so, da gre za skupino upokojencev, katerih pokojnine imajo podlago v vplačanih prispevkih. Kot je glede posegov v druge pokojnine dejal Roman Žveglič iz SLS, pa niso nikogar potisnili v socialno stisko, saj se pokojnin, nižjih od 600 evrov, niso dotaknili.

Prav tako so rešitev kot sprejemljivo označili v DeSUS. Po besedah Marija Plevčak je rešitev sprejemljiva tako "z vidika pravičnosti, kot tudi glede na javno-finančno stanje v državi". Vendar pa v DeSUS menijo, da zakon še ne odpravlja vseh anomalij in pričakujejo, da bo vlada "brez ideološke delitve" pristopila tudi k popravil ostalih krivic. Med prizadetimi kategorijami je njena poslanska kolegica Marjana Kotnik Poropat omenila borce, internirance, uslužbence JLA, policiste in carinike, ki so delali po vsej nekdanji državi.

Ideološki kriteriji niso sprejemljivi
Prav tako so se dopolnitev zakona odločili podpreti v DL. A tudi strankin predsednik Gregor Virant je dejal, da z rešitvijo še vedno niso zadovoljni. Po njegovih besedah so v DL poskušali in vložili dopolnilo, ki pa na parlamentarnem odboru ni dobilo zadostne podpore. Po Virantovih besedah tako dopolnitev zakona rešuje en del problema, nepravičnost pa ostaja. "Verjamem, da jo bo rešilo ustavno sodišče," je še dodal Virant. Poslanka DL Kristina Valenčič pa je dejala tudi, da ideološki kriteriji zanje niso sprejemljivi.

V PS zakonskih sprememb niso podprli. Po besedah Barbare Žgajner namreč nasprotujejo temu, da se k popravi krivic pristopa selektivno in se popravlja krivice le eni skupini. Žgajner Tavševa je pri tem opozorila, da je že osnovni zakon posegel v pravice za nazaj in to diskriminatorno.

Podobno je v imenu SD poudarila Andreja Črnak Meglič, da zanje ni sprejemljiv noben popravek, ki "ohranja selektivno, diskriminatorno in protiustavno obravnavo upravičencev pokojnin pod posebnimi pogoji". Spomnila je, da so skupaj s PS dvakrat pripravili spremembo zakona, a je bil obakrat zavrnjen že v prvi obravnavi. S sedanjo dopolnitvijo vlada k problemu znova pristopa selektivno, 20.000 upokojencem pa bodo pravice kršene še naprej, je še opozorila poslanka.

Urediti kot je treba
Med drugim je obravnavanemu predlogu Črnak Megličeva očitala, da izpušča celotno skupino uživalcev vojaških pokojnin, ki so prav tako plačevali prispevke celotno svojo delovno dobo.

V PS in SD so ob tem napovedali, da bodo ponovno vložili zakon o popravi 143. člena, s katerim bodo, kot je dejala Črnak Megličeva, "na ustavno praven način uredili stvari tako, kot je treba".