Izredna seja je bila sklicana na zahtevo opozicijskih strank SDS-a in NSi-ja, DZ pa posebnih sklepov ne bo sprejemal , saj jih je odbor za pravosodje v četrtek zavrnil. Foto: BoBo
Izredna seja je bila sklicana na zahtevo opozicijskih strank SDS-a in NSi-ja, DZ pa posebnih sklepov ne bo sprejemal , saj jih je odbor za pravosodje v četrtek zavrnil. Foto: BoBo
vinko gorenak sds
Vinko Gorenak pravi, da je na čelu tožilstva oseba, ki je ravnala koruptivno. Foto: BoBo
false
V SD-ju menijo, da je sklic izredne seje pritisk na sodstvo. Foto: BoBo
Državnotožilski svet o odgovornosti Fišerja
Državni zbor razpravljal o Fišerju

Tako je za Radio Slovenija dejala predsednica sveta Alenka Mežnar in dodala, da kot pravne podlage za odločanje niso uporabili ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije in drugih organov, ampak so se odločili, da bodo sami ugotavljali dejstva.

Poslanci o Fišerju na izredni seji
O odgovornosti generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja za nepravilnosti, ki so jih odkrili pri imenovanju Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega tožilstva, je na izredni seji sicer razpravljal tudi državni zbor.

V SDS-u in NSi-ju vztrajajo, da bi moral generalni državni tožilec Zvonko Fišer odstopiti, a so pri tem stališču ostali sami, saj v vseh preostalih strankah delijo mnenje pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, da je treba počakati na mnenje Državnotožilskega sveta. To je svoje mnenje podalo po tem, ko je bila seja DZ-ja že končana.

Nova podpredsednica DZ-ja
Na začetku izredne seje, ki je bila sklicana na zahtevo opozicijskih strank SDS in NSi, je DZ s 50 glasovi za in enim proti za podpredsednico DZ-ja potrdil poslanko SD-ja Bojano Muršič. Na mestu podpredsednice bo nasledila strankarsko kolegico Andrejo Katič, ki je postala ministrica za obrambo. Poslanec SD-ja Matjaž Han je ob imenovanju Bojane Muršič za podpredsednico DZ-ja povedal, da je Muršičeva, "kljub sorazmerno kratkemu poslanskemu stažu pokazala, da ima potrebne izkušnje in osebnostne lastnosti za opravljanje te funkcije".

"Na čelu tožilstva osebo, ki je ravnala koruptivno"
Poslanci so nato začeli razpravo o ravnanju generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja. DZ posebnih sklepov glede odgovornosti generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja ni sprejemal, saj jih je odbor za pravosodje v četrtek zavrnil, zato je v DZ-ju potekala zgolj razprava.

Poslanec SDS-a Vinko Gorenak je povod za sklic izredne seje pojasnil: "Danes mineva 52. dan, odkar ima država Slovenija na čelu tožilstva osebo, ki je ravnala koruptivno." Dodal je, da je Boštjan Škrlec dobil službo mimo javnega razpisa, in to le dan pred nastopom nove vlade, ki jo je sestavil Janez Janša. Poudaril je, da so nepravilnosti v postopku imenovanja Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega tožilstva ugotovili še trije organi. Spomnil pa je tudi na proučitev možnosti spremembe zakona o državnem tožilstvu, po katerih bi vlada ponovno dobila pravico predlagati razrešitev generalnega državnega tožilca. Iva Dimic iz NSi-ja je povedala, da so v njihovi poslanski skupini pričakovali odstop Fišerja, zato so izredno zaskrbljeni, "da generalni državni tožilec ni niti ponudil svojega odstopa".

V koaliciji menijo, da je razprava neprimerna
Poslanka SMC-ja Ksenija Korenjak Kramar je pojasnila četrtkovo odločitev odbora za pravosodja za zavrnitev predlogov SDS-a in NSi-ja: "DZ ne more obravnavati odločitev, ki niso v njihovi pristojnosti in ne sodijo v okvir DZ-ja." Prav tako meni, da DZ-ju ni treba pozivati Državnotožilskega sveta k nečemu, kar mora narediti že po zakonu, pa tudi, da bi bilo neprimerno pozivati vlado, naj prouči možnosti sprememb zakona zgolj na podlagi enega konkretnega primera. Darko Stare pa je v imenu vlade pojasnil, da bi bila razprava o nepravilnosti pri imenovanju Škrleca bolj smiselna, ko se bo o njih izrekel Državnotožilski svet.

V SMC-ju so se strinjali s Staretom, tudi oni si želijo, da bi sejo opravili šele, ko bi sklepe sprejel Državnotožilski svet. V poslanski skupini SMC-ja sicer menijo, da so se nepravilnosti pri imenovanju zgodile, kar je ugotovilo več organov, vendar je "razprava preuranjena in neprimerna", je povedala Korenjak Kramarjeva.

Boj največje opozicijske stranke s tožilstvom
Bojana Muršič
, poslanka SD-ja, je sklic izredne seje označila za politični boj največje opozicijske stranke s tožilstvom in pritisk na sodstvo ter Državnotožilski svet. Poudarila je, da tudi v SD-ju niso zadovoljni s stanjem v sodstvu, saj padajo številne odmevne kazenske zadeve. Tudi sami si želijo sprememb v sodstvu, vendar zaradi nezadovoljstva ne "sklicujejo izrednih sej in ne prirejamo shodov pred sodiščem". Prav tako niso naklonjeni spremembi zakona o državnem tožilstvu: "Zakonodajo smo spremenili prav zaradi tega, da bi zagotovili neodvisnost sodstva." Tudi v ZaAB-u se strinjajo, da gre za pritisk na sodstvo. Jani Möderndorfer je sejo označil za "potrato časa", zato meni, da bi bilo treba podobne seje v prihodnje onemogočiti, poslanci ZaAB-a pa so po predstavitvi svojega stališča sejo zapustili.

Violeta Tomić iz ZL-ja je predlagala, da bi bilo treba spremeniti zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ker moramo težavo rešiti celovito. Dodala je, da "stanje ni tako katastrofalno, kot ga skuša predstaviti SDS, seveda pa bi bilo lahko delovanje sodstva boljše". Tudi v DeSUS-u obžalujejo, da se DZ znova ukvarja s temo, ki je po besedah Marjane Kotnik Poropat postala "popolnoma spolitizirana", ter dodala, da gre za "brezplodno razpravljanje, saj je Državnotožilski svet edini organ, ki lahko DZ-ju predlaga razrešitev državnega tožilca". "Vendar pa Državnotožilski svet še zaseda, odločitve še ni, zato zapravljamo čas. Poslanci ne moremo pozivati Fišerja k odstopu, ker bi šlo za politični pritisk," je še dejala.

Samovolja pri izvrševanju oblasti
Poslanec SDS-a Branko Grims, je povedal, da je v primeru imenovanja Boštjana Škrleca upravno sodišče ugotovilo, da je "šlo za samovoljo pri izvrševanju oblasti in bila sta dva vpletena, en od njiju je generalni državni tožilec Fišer". Poudaril je, da država oziroma točno določena politična izbira na čelo institucij postavlja sporne ljudi in s tem škodi državi, ravno to pa je vzrok, da naš "sodni sistem deluje neevropsko", na to pa nas opozarja tudi Evropska unija. Država, tako Grims, "ki ne vliva zaupanja, ko gre za pravosodni sistem, je država, od katere tuji investitorji bežijo". Obregnil se je tudi ob koalicijske zadržke do spremembe zakona zgolj zaradi enega primera in spomnil, da koalicija predlaga spremembo volilne zakonodaje zaradi enega človeka: "Kdor koli lahko kandidira na volitvah, če mu ni ime Janez in se ne piše Janša, kajti bil je edini, ki je vrhunsko vodil vlado." Dodal je, da "če bi veljale etične norme, tega problema danes ne bi imeli, ker bi se Fišerju predlagalo, naj odstopi, da bi tožilstvo lahko delovalo tako, kot je treba".

Fišer zavrača obtožbe
Kot je znano Zvonko Fišer odstop zaradi afere vztrajno zavrača, saj je prepričan, da se KPK uporablja za diskreditacije. Zoper poročilo je tudi vložil tožbo na upravno sodišče.

Državnotožilski svet o odgovornosti Fišerja
Državni zbor razpravljal o Fišerju