Zakon je vlada sprejela konec maja, v Državnem zboru pa ga sprejemajo po nujnem postopku. Določa način izvršitve lanske sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Sodišče v Strasbourgu je namreč v pilotni sodbi v zadevi Ališić 16. julija lani Sloveniji naložilo, da mora zaradi kršitve človekovih pravic poplačati še nepoplačane varčevalce podružnic nekdanjega LB-ja, in ji za sprejetje vseh ukrepov dalo leto dni časa.

Vladni predlog zakona, ki ga morajo poslanke in poslanci potrditi do sredine julija, med drugim določa verifikacijski mehanizem zahtevkov in izhodišča za izplačilo obresti na stare devizne vloge. Vlada ocenjuje, da bo za izvršitev sodbe potrebnih skupno 385 milijonov evrov. Varčevalci bodo lahko zahtevke vlagali od decembra letos do konca leta 2017, prva izplačila, ta bodo enkratna, pa je pričakovati prihodnje leto. O izplačilih bo odločal Sklad RS za nasledstvo, ki bo zato potreboval kadrovsko okrepitev.

Odvetnika varčevalcev LB-ja na Hrvaškem in v BiH-u sta konec maja pozdravila sprejetje predloga zakona, nista pa zadovoljna z obrestno mero, ki jo predvideva - ta je za obdobje od leta 1993 do konca leta 2015 postavljena pri 1,79 odstotka letno.

Sodbo je treba izvesti
Poslanci so se strinjali, da je sodbo treba izvesti, soglašali so tudi, da gre za hud udarec za Slovenijo, tako z javno-finančnega vidika kot tudi z etičnega, saj je sramota, da nam je moral po več kot 20 letih Strasbourg povedati, da kršimo človekove pravice.

Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič je poudarila, da se mnogi sprašujejo, ali je res pravično, da mora Slovenija plačati to, kar ji nalaga sodba. Po eni strani res gre za kršitev človekovih pravic, a po drugi strani Slovenija vztraja, da bi morale odgovornost prevzeti vse vpletene države.

Vladni predlog zakona je ocenila kot pravičen, obenem pa tudi korektno ureja odnos do nasledstva, da njegova izvršitev Sloveniji ne zapira vrat v okviru nasledstva oziroma za uveljavljanje obveznosti, ki jih bo po tem zakonu poravnala, kot zahtevka pri delitvi nasledstvenih obveznosti.

Mramor: Rešitev je pravična
Minister za finance Dušan Mramor in državna sekretarka Irena Sodin sta glede obrestnih mer poslancem pojasnila, da je vlada v največji meri sledila sodbi, ki pa ni čisto jasna. Obresti so določene tako, da se ohranja originalna vrednost vlog. Predlagana rešitev je pravična in uravnotežena, saj upošteva javnofinančni interes Slovenije in obenem odpravlja kršitve človekovih pravic varčevalcev.

Mramor je priznal, da javnofinančno breme za Slovenijo ne bo majhno, saj je skupna ocena finančnih posledic sodbe ocenjena na 385 milijonov evrov. 257 milijonov evrov je neizplačanih glavnic, 128 milijonov evrov pa znašajo obresti ter administrativne in drugi stroški. Gre za približno odstotek slovenskega BDP-ja in za približno toliko se bo posledično povečal javni dolg.

Omenjena glavnica je bila že lani vknjižena v javni dolg, tako da za prihodnje proračune ostaja še 128 milijonov. Mramor je obenem priznal, da dodatno zadolževanje pomeni tudi plačevanje dodatnih obresti, ki bodo nekje v vrednosti treh odstotkov. Vse to bo vplivalo na druge proračunske izdatke in posredno tudi na gospodarsko rast, a koliko točno, je praktično nemogoče napovedati.

Kot je še pojasnil, so se odločili za takojšnje oz. enkratno poplačilo, ker so pretehtali, da se to Sloveniji koristi, saj se trenutno še lahko relativno ugodno zadolžujemo, odlaganje pa bi pomenilo še več obresti, obenem pa je tudi boljše za varčevalce.

Iskanje odgovornih za Strasbourško sodbo
Na vladni predlog so koalicijske stranke pretekli teden vložile več amandmajev, ki pa bolj ali manj le odpravljajo pomisleke zakonodajno-pravne službe DZ-ja in bodo verjetno potrjeni. Poleg tega je svoj amandma vložil SDS, ki želi zakon dopolniti z zahtevo za ugotavljanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij in državnih organov za to, da je Slovenijo doletela neugodna sodba v Strasbourgu. Poslanci so se strinjali, da je sicer prav, da se poišče odgovornost, a z načinom, kot ga predlaga SDS, se niso vsi strinjali.