Bomo na referendumu o pokojninski reformi glasovali o usodi zakona ali o prihodnosti Slovenije? Je pokojninsko vrzel mogoče zapolniti drugače in z varčevanjem drugje ali pa je reforma zaradi nas samih nujna zdaj in taka, kot je? Kaj pomeni glas PROTI in kaj glas ZA? Še zadnje soočenje mnenj je potekalo na 1. programu TV Slovenija.

Andrej Vizjak (SDS) je zatrdil, da je Slovenija že sredi pokojninske reforme, saj se kažejo učinki reforme, ki jo je država nazadnje sprejela, kar pomeni, da se podaljšuje tudi delovna doba. Prepričan je, da je rešitev v ustvarjanju novih delovnih mest, minister Svetlik pa je po njegovem ravno obratno ustvaril rekordno brezposelnost. Za te ljudi je, kot pravi, treba plačevati prispevke, "namesto da bi jih plačevali oni sami".

Izpostavil je še, da je tudi ustvarjanje novih in boljših delovnih mest del pokojninske reforme, vladi pa je še priporočil, naj ne grozi ljudem z intervencijskimi zakoni, saj naj bi jih ti dokončno pometli z oblasti.

Erjavec: Rešitev so nova delovna mesta
Minister za delo Ivan Svetlik je zavrnil trditev, da bo vlada z reformo silila iztrošene ljudi, da delajo dlje. Če bi to držalo, pravi, ne bi nobena država izvajala reforme pokojninskega sistema. Meni, da je rešitev v tem, da se mladi zaposlujejo in da starejši delajo dlje. "Imeti je treba dobro politiko zaposlovanja in upokojevanje," je zatrdil.

Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je dejal, da ne verjame argumentom ekonomistov, ki so podprli reformo. Meni, da bi se lahko ukvarjali s tem, kako ustvarjati nova delovna mesta in katere panoge bi bilo treba razvijati, ne pa, kako bi krčili pokojninsko blagajno. Prepričan je, da lahko naredi Slovenija še deset reform, pa kljub temu ne bo izšla iz krize.

Samo Hribar Milič iz Gospodarske zbornice Slovenije je dejal, da reforma ni edini, je pa nujen pogoj za rešitev težav, s katerimi se sooča država. Meni, da reforma ne bo rešila vseh težav, kljub temu pa jo, kot pravi, potrebujemo zaradi makroekonomskega položaja, v katerem se nahajamo. Dejal je, da ljudje ne podpirajo reforme, ker so nezadovoljni s pravno državo. Ob tem dodaja, da se bo tudi nova vlada srečala z dejstvom, da vse manj ljudi dela za vse več upokojencev.

Vlačič: Z reformo se ne smemo igrati
Patrik Vlačič (SD) je na očitke o pomoči Slovenije Grčiji in Portugalski v času krize odvrnil, da se je morala Slovenija zavedati, da bi v primeru padca evra nosila posledice tudi sama. Dodal je še, da ima naša država 8,5 milijarde evrov premoženja in čeprav bi prodali vse, ne bi bilo dovolj denarja za dve leti pokojnin, "zato se z reformo ne smemo igrati".

Vlačič je prepričan, da nam bodo pri naslednji reformi, če ta ne bo sprejeta, drugi določali pravila, če želimo ostati del evro območja. "Pozivam ljudi, naj ne gredo v nedeljo odločat v o vladi," je še poudaril.

Borut Cink (LDS) je poudaril, da je ključna poanta reforme ta, da odgovarja demografskim izivom, "ki so nas ujeli in ne lažejo. Ta refrorma zagotavlja, da bomo lahko mirno delali in in imeli mirno starost".

Čuš: Ljudje živijo vsak dan slabše
Vlado Čuš (Zeleni Slovenije) se sprašuje, kje so bili ekonomisti, ki podpirajo reformo, zadnjih dvajset let, ko se je poslovalo po sistemu osebnih dobičkov in javnih izgub. Izpostavil je še, da nam vlada govori, da je najhujši del krize že za nami, ljudje pa kljub vsemu živijo vsak dan slabše.

Vlado Dimovski (Slovenska unija) je pojasnil, da v Sloveniji nihče ne nasportuje reformi, temveč zakonu, ki ga je predlagala vlada in ki je bil po njegovem sprejet na način, ki ni vreden socialnega dialoga, v pogovore pa niso bili vključeni niti mladi.

"Demografskih problemov ne bomo rešili, če bodo mladi brez služb"
Ljudmila Novak (NSi) je dejala, da če starejši delajo dlje in zasedajo delovna mesta, jih posledično ne morejo mladi. Kot pravi, demografskih problemov ne bomo rešili, če bodo mladi brez služb, saj bi to pomenilo, da si ne morejo ustvariti družin. Strinja se, da je reforma potrebna in da je treba podaljšati delovno dobo, vendar se ji zdi kljub vsemu tovrsten ukrep v tem trenutku nelogičen.

Janez Tomšič (SLS) je dejal, da izjave ekonomistov dokazujejo, da je reforma nujna. Po njegovih besedah je to prvi zakon z vsebino, s katero s strinjajo skorajda vsi strokovnjaki. Kot pravi, se bodo s podaljševanjem delovne dobe pojavile težave na področju zdravstva, zato bi morala podjetja delavce pripraviti na delo v starejšem obdobju, pri čemer bi morala pomagati tudi država.

"Zakon je potreben, vendar ne nujno danes"
Marko Funkl (Gibanje za dostojno delo in socialno družbo) trdi, da projekt pokojninske reforme ne more biti solidaren, če vanj niso vključeni mladi. Tudi on meni, da je zakon potreben, vendar ne nujno danes. Pri tem vprašanju je po njegovem treba biti državotvoren, "zato bi morali začeti z dialogom".

Mateja Kožuh Novak (Zveza društev upokojencev) je poudarila, da so njihovi strokovnjaki ocenili, da je reforma potrebna. Prepričana je, da je v tem trenutku merjenje mišic popolnoma neprimerno in "da bi morali stopiti skupaj".

Vito Rožej (Zares) je na očitke, da država na leto najema dve milijardi posojil odvrnil, da gre dobra milijarda od tega denarja v pokojninsko blagajno, "med drugim tudi za ministrsko nadomestilo Erjavcu". Poudaril je, da bo z morebitno zavrnitvijo predlagane reforme porušen medgeneracijski dialog.

Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov je povedal, da je treba ustvariti pogoje za zaposlovanje ljudi, za stabilnost gospodarstva in da bodo lahko ljudje delali dlje zdravi. Kot pravi, bi reforma prav tako morala določiti realno dosegljive pogoje za upokojevanje.