V državnem zboru je potekala razprava, namenjena predstavitvi stališč nekaterih povabljencev o referendumski ureditvi in neposredni demokraciji. Že pred samim posvetom je prah dvignila sestava udeležencev posveta in to, da je predsednik parlamenta najprej želel razpravljati za zaprtimi vrati. O tem so se kresala mnenja tudi na samem posvetu, pred parlamentom pa se je zbrala manjša skupina protestnikov.

Štrukelj: Kakšna je bila logika za povabljenci?
"O pravicah ljudi ni mogoče razpravljati na zaprtih sestankih. Bizaren se nam zdi nabor povabljenih, ni nam jasno, po kakšni logiki so se kvalificirale nekatere skupine in zakaj sindikati nismo povabljeni, čeprav že dalj časa podajamo mnenja o spremembah referendumske zakonodaje," je bil ogorčen sindikalist Branimir Štrukelj. Tudi vodja sindikata Pergam Janez Posedi je izpostavil, da so o samem posvetu izvedeli iz medijev, zato je politike pozval, naj si nehajo kopati jamo sami sebi.

"Lopovi, lopovi," se je s ceste slišalo v veliki salon državnega zbora. Štrukelj je ob tem podal zahtevo sindikatov, da parlament dopusti civilno javno razpravo o vprašanjih, ki se tičejo vseh državljanov. "Prisluhnite, kaj ima za povedati civilna družba, ne pa, da se na zaprtih sestankih dogovarjate stranke med sabo. Gojimo nezaupanje do državnega zbora, tudi zaradi izgube 400 podpisov za razpis referenduma," je dodal in protestno zapustil sestanek.

Prav zaradi načina vabila in zelo ozkega kroga povabljencev, del povabljenih v DZ ni prišel. Da se je ob povabilu, čeprav je bil na listi povabljenih, počutil nelagodno, je priznal Aleš Primc iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok. Se je pa Vebru zahvalil, da je posvet naknadno odprl za javnost.

Predlagano besedilo ustavnih sprememb je dokončno
Nato se je razprava zataknila pri drugem vprašanju - kakšen vpliv sploh lahko imajo razpravljajoči na same spremembe referendumske ureditve, če so te že dane v proceduro. Pravnik Miro Cerar je zato pojasnil, da so spremembe ustave zdaj v fazi, ko je ustavni zakon nedeljiva celota in ni ga mogoče več spreminjati. DZ se torej lahko le odloči, da sprejme besedilo sprememb ustave na področju referendumske ureditve ali ga zavrne.

Sodelujoči so zato takoj poudarili, da je treba spremembe ustaviti. "Referendum ni vprašanje le ene stroke, temveč socialno, filozofsko, politično in demokratično vprašanje. To pa zahteva čas. Obnašamo se, kot da je vlak odpeljal, strojevodja pa ne zna potegniti ročne zavore. Predlagam, da se pripravi predlog alternativne spremembe referendumske ureditve, DZ pa naj odloča o obeh predlogih," je predlagal Vili Kovačič iz Iniciative referendumi državljanov.

"Odločite se - kvorum povsod ali nikjer"
Primc ne vidi razloga, zakaj je treba spreminjati referendumsko zakonodajo. "Če je kakšna zahteva iz tujine, je to treba povedati javnosti. Ljudje bodo tudi v krizi razumeli težo situacije, bistveno boljše je, če obstaja možnost kulturnega pogovora, kot pa da to možnost ukinete," je dejal. Vladislav Stres iz Gibanja za prenovo Slovenije pa je izpostavil, da bodo te spremembe ustvarile nove kolizije: "S kvorumom 350.000 volivcev tudi predsednika države ne bi mogli izvoliti. Odločite se - kvorum povsod ali nikjer."

Tudi Blažu Babiču, Politično združenje prapor svobode, se zdi postopek spreminjanja ustave protiustaven. "Že na prejšnjih sejah ustavne komisije so bili protestniki pred DZ-jem, zdaj so še močnejši." Za glavnega krivca za slabo ustavno stanje pa je označil Mira Cerarja. Medtem se je Andrej Šiško (Zveza domoljubnih društev Hervardi), v povišanem tonu glasu spraševal, zakaj na posvetu ni vseh članov ustavne komisije, ter politike posvaril: "Če boste šli v to norost, bodo slovenske reke prestopile bregove in nihče jih ne bo ustavil. Zahtevamo, da postopek spreminjanja ustave takoj ustavite."

Veber bo povprašal stranke
Ob Cerarju je bil na posvetu tudi ustavni pravnik Lojze Ude, ki je spomnil, da so bile nazadnje poslanske skupine dokaj soglasne glede predlaganih sprememb ustave. Zato so navzoči izglasovali sklep, da mora predsednik parlamenta Veber poslancem predati poziv o prekinitvi postopka spreminjanja ustave.

Veber jim je zatrdil, da bo opravil posvetovanje s poslanskimi skupinami, kakšna so njihova stališča do nadaljevanja spreminjanja referendumskih določil v ustavi.

Zadnji predlog sprememb sicer določa, da mora na referendumu glasovati vsaj petina volivcev, da je zakon zavrnjen, onemogočeno pa je odločanje o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb, pa tudi o zakonih, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost. Referendum bi lahko zahtevali le državljani, ne pa tudi skupina poslancev, kot je veljalo do zdaj.